V ospredju postavitve tokrat niso toliko slikarska dela, prej oblačila, fotografije in različni predmeti, s katerimi želijo pokazati Fridino delo onkraj njene umetnosti in ponuditi predvsem vpogled v to, kako je zgradila lastno identiteto, prepoznavno podobo, ki je dobrega pol stoletja po njeni smrti postala ena najbolj reproduciranih, skoraj zlorabljenih "znamk" v popkulturi.

Razstava Frida Kahlo: Making Her Self Up je na ogled v londonskem muzeju Viktorije in Alberta. Do 4. novembra bodo na ogled predmeti iz Modre hiše, umetničinega domovanja v Ciudadu de Mexicu, kjer je umrla leta 1954, stara 47 let. Hiša, ki jo je spremenila v studio, v njej pa se je rodila, odrasla, živela in ustvarjala, je obenem služila kot pribežališče za izgnanega sovjetskega revolucionarja Leona Trockega, s katerim je imela afero.

Obiskovalci razstave lahko občudujejo njene obleke, nakit, pisma, slike, družinske fotografije, medicinske steznike, ličila, ki jih je uporabljala, da bi poudarila svoji neprekinjeni obrvi, zdravila in nožno protezo. Zadnja ima rdeč škorenj in nekaj kitajskih vezenin ter celo zvonček. "Zakaj bi bila noga grda, če je bila umetnica," je pripomnila mehiška kustosinja razstave Circe Henestrosa.

Umetnica, ki se je skoraj vse življenje spopadala s hudimi zdravstvenimi težavami, ni dopustila, da bi ji te zaznamovale življenje, ampak je bolečino izkoristila v svojo korist. Hči nemškega fotografa in mehiške matere staroselskega in španskega rodu je že kot otrok zbolela za otroško paralizo, zaradi katere je imela posledično desno nogo krajšo od leve. Leto pred smrtjo pa so ji jo amputirali.

Začetek ran, a tudi velike umetniške kariere
Pri 18 letih je na poti iz šole njen avtobus trčil v tramvaj. V nesreči je utrpela hude telesne poškodbe, med drugim zlom hrbtenice na treh mestih, več zlomljenih kosti in poškodovane spolne organe. Njene sanje o študiju medicine so se razblinile, vendar se je ob dolgotrajnem okrevanju posvetila slikarstvu s pomočjo posebnega stojala in ogledala, ki sta ji omogočala ustvarjanje avtoportretov iz postelje. "To je bil začetek velike umetniške kariere, a tudi začetek njenih ran," je povedala Circe Henestrosa, ki je leta 2012 pripravila razstavo njenih oblačil v Modri hiši. Kuratorka je s Frido Kahlo družinsko povezana. Njena teta je bila del slikarkinega intelektualnega kroga in ji je prinašala barvne bluze ter obleke mehiških staroselcev iz Oaxace na jugu.

Osebna zgodba za razumevanje dela iskrene umetnice
Ponosna je bila na svoje mehiške korenine in vrednote, kar je rada poudarjala tudi z oblačili. Bila je komunistka, česar pa njen slog oblačenja ni odražal, je dejala Circe Henestrosa. Nosila je dolga krila, da bi zakrila nogo, in tedaj je prvič vzpostavila razmerje med telesom in oblačenjem. Vpogled v umetničino intimo je v resnici nujno potreben za razumevanje dela umetnice, ki se na svojih avtoportretih razkriva z neizprosno iskrenostjo. Zato 2.000 eksponatov ni nujno razumeti kot predstavljanje manj pomembnega ali trivialnega vidika umetničinega življenja, pač pa je lahko dobrodošla opora pri spoznavanju opusa te cenjene umetnice 20. stoletja.