Ali mož pod zvezdnim nebom slikarja Anselma Kieferja tudi trpi za melanholijo? Foto: EPA
Ali mož pod zvezdnim nebom slikarja Anselma Kieferja tudi trpi za melanholijo? Foto: EPA
Auguste Rodin: Mislec
Mislec Gustava Rodina, ki občasno pomisli tudi na melanholična čustva. Foto: EPA
Vincent van Gogh
Melanholični Vincent van Gogh si je iz obupa (in norosti) celo odrezal uhelj. Foto: EPA

Melanholijo je Clair izbral zato, ker naj bi kot osrednja tema že dve tisočletji obvladovala likovno umetnost Zahoda. Ob oblikovanju razstave - priprave nanjo so potekale od leta 1993 - se je Clair spraševal tudi o vzrokih za razširjenost melanholije na Zahodu. Krivec za trpljenje naj bi bila judovsko-krščanska verska tradicija, katere pripadniki pogosto trpijo za nepotrebnim občutkom krivde, kar so umetniki prenesli v svoja dela.

Melanholija kot antična vrlina
Clairu je uspelo na kupu zbrati več kot 250 del, ki obravnavajo melanholijo. Nekatere umetnine so nastale že v antiki, ko so ljudje melanholičnim občutkom pripisovali precej drugačen izvor in pomen kot v "novem" svetu. Melanholijo so označevali tudi z izrazom "žalost popolnosti", saj naj bi bila značilna predvsem za modre ljudi.

Zato je tudi Aristotel izjavil: "Zakaj so bili očitno vsi, ki so v filozofiji, politiki, poeziji ali umetnosti dosegali izjemne dosežke, melanholiki." Ti izjemni ljudje naj bi tudi pogosteje od povprečnežev naredili samomor, saj se utegnejo ravno zaradi svoje izjemnosti čutiti osamljene v tem svetu.

Nadloga šibkih posameznikov
Od srednjega veka dalje pa dobi melanholija v zahodnjaški umetnosti drugačen pomen. Melanholija ni več občutje junakov, ki dosegajo izjemne uspehe, temveč postane nadloga šibkih posameznikov. Ti so sicer lahko obdarjeni z odličnim intelektom, a se ne znajdejo v družbi, ki jih obdaja, zato tudi niso uspešni in jih nihče ne občuduje.

Melanholija se tako iz neke vrste vrline (v antiki) prelevi v bolezen psihe, ki bolniku preprečuje doseganje visokega statusa v njegovem družbenem okolju.

Nasvidenje v Berlinu
Postavitev predstavlja dela nekaterih največjih umetnikov, kot so Dürer, Goya, Picassa, Van Gogha, Delacroixa, Muncha, Kieferja in drugih. Razstava bo na ogled do 16. januarja. Natančno mesec dni kasneje pa si bo dela mogoče ogledati v Novi nacionalni galeriji v Berlinu (Neue National Galerie), kjer bodo razstavljena do 7. maja.