Leo Junek je na sliki Maternite du Port Royal (1940) naslikal pariško porodnišnico, v kateri se je rodila njegova druga hči Daniele, ki danes upravlja očetovo zapuščino. Foto: Moderna galerija Zagreb
Leo Junek je na sliki Maternite du Port Royal (1940) naslikal pariško porodnišnico, v kateri se je rodila njegova druga hči Daniele, ki danes upravlja očetovo zapuščino. Foto: Moderna galerija Zagreb

V zagrebški Moderni galeriji bodo drevi odprli multimedialno razstavo na temo Ikonografija mesta v hrvaškem slikarstvu v prvi polovici 20. stoletja. Razstava z ikonografsko metodo predstavlja motiv mesta v slikarstvu, risbi, grafiki, fotografiji, na plakatu in v filmu ter interdisciplinarno - v književnosti in glasbi.

Hrvaški umetniki po svetu
Na več kot 150 umetninah bo ponujen vpogled v zgodbe o mestu, njegovih znakih in povezanosti urbanih vsebin - od ulic in trgov, bulvarjev in mostov, interierjev in parkov, sprehajališč in predmestij do socialne in politične tematike. V tem ozračju bodo razstavljena dela najbolj znanih hrvaških likovnih modernistov - od münchenskega kroga z začetka 20. stoletja do socrealizma in začetkov abstrakcije iz sredine preteklega stoletja.

Na domiselni postavitvi bodo na ogled antologijska dela Kraljevića, Račića, Steinerja, članov praške četverice ter skupin Zemlja in Trojica, med katerimi so posebej pomembni Uzelac in Trepše, Hegedušić in Postružnik ter Babić in Becić. Med eksponati bodo še prve pariške slike Juneka, zgodnjega Motike, Kopača, Šimunovića, zrelega Generalića in drugih.

Ne bodo manjkale niti legendarne fotografije Toše Dapca ter risbe, grafike in slike umetnikov, ki so manj pogosto razstavljali. Moderna izraznost v njihovih delih priča o tem, da so med potovanji po Evropi posvojili duh in način življenja Pariza, Dunaja, Prage in Berlina. Te vplive so prenašali v Zagreb, na Reko, v Osijek in Split, njihov "spleen" v vitalna urbana središča, so zapisali organizatorji razstave.

Razstava je atraktivno umetniško doživetje in edinstvena priložnost, da odkrijete eno najvznemirljivejših strani pol stoletja dolgega obdobja hrvaške umetnosti, piše na spletni strani muzeja.