Tudi milijoni uličnih prodajalcev vsak dan ustvarjajo na tisoče začasnih bivališč, stojnic, prodajnih mest ... Te ulične arhitekturne strukture so pravi mobilni fenomen mesta. Foto: Mestna galerija Nova Gorica
Tudi milijoni uličnih prodajalcev vsak dan ustvarjajo na tisoče začasnih bivališč, stojnic, prodajnih mest ... Te ulične arhitekturne strukture so pravi mobilni fenomen mesta. Foto: Mestna galerija Nova Gorica
Tadej Pogačar: Mesto na kolesih
Projekt Mesto na kolesih je del večletnega multidisciplinarnega projekta Ulične ekonomije in predstavlja nadaljevanje projekta Z ulice, ki je bil na ogled ljubljanskemu občinstvu maja 2006 v Centru in Galeriji P74 in v Galeriji Škuc. Foto: Mestna galerija Nova Gorica

Gre za prostorsko postavitev, objektne konstrukcije, videoprojekcijo in fotografije, ki jih je priznani slovenski avtor v okviru večletnega multidisciplinarnega projekta Ulične ekonomije ustvaril v sodelovanju z zavodom P.A.R.A.S.I.T.E. Razstavo so odprli v Mestni galeriji Nova Gorica.

Potujoča mesta proti začasnim skupnostim
Pogačar je v zadnjih letih večkrat obravnaval sodobno mesto kot večplasten in heterogen sistem, ki ga hkrati obvladujejo različni konstruktivni in destruktivni procesi. Raziskoval je utopično dimenzijo socialističnega in modernega mesta, njegov aktualen zaton, ulično ekonomijo in topografije sodobnega mesta. Pogačar v novih delih postavlja nasproti dva modela potujočega mesta: zamisel "potujočega mesta", ki ne bi bilo obsojeno na statičnost, in model "začasne skupnosti".

Podlaga prvega so utopične ideje historične avantgarde in neoavantgarde 60. let prejšnjega stoletja, kakršen je futuristični projekt angleškega arhitekta Rona Herrona. Gre za neodvisne, a hkrati parazitske mobilne robotske strukture, ki se gibljejo po svoji lastni inteligenci in glede na potrebe po temeljnih virih. Kot take lahko izmenjajo stanovalce, meščani pa so le nekakšni servisirani nomadi.

Drugi model predstavlja skupnost uličnih prodajalcev, sicer zanimiv mobilni fenomen t. i. samograditeljstva v mestu, kjer vsak dan ustvarijo na tisoče začasnih bivališč in stojnic. To je arhitektura preživetja in zavetja, povezana z osnovnimi človeškimi potrebami, ki obuja posameznikovo sposobnost, da oblikuje univerzalne komunikacijske oblike kot temelj za socialno življenje v skupnosti. Gre za dejaven pristop k arhitekturi, kakršnega je zagovarjal Yona Friedman, poudarjajo v novogoriški mestni galeriji.

Mednarodno uveljavljeni umetnik spet na domačih tleh
Tadej Pogačar sodi med mednarodno najbolj uveljavljene slovenske umetnike. Razstavljal je na številnih mednarodnih razstavah, med drugim na Manifestih 1 v Rotterdamu (1996) in na 49. mednarodnem bienalu v Benetkah (2001). V zadnjih dveh letih je sodeloval na bienalu sodobne umetnosti v Pragi in Tirani (2005), na bienalu v Sao Paulu (2006), samostojno pa se je predstavil v Sparwasser HQ v Berlinu, ACF-ju v Londonu in v galeriji NOVA v Zagrebu. Je dobitnik številnih nagrad, med drugim nagrade Franklin Furnace Archiva v New Yorku (2001) in štipendije Shrinking Cities Galerie für Zeitgenössische Kunst v Leipzigu (2004).