"To je delo človeka, ki je imel večje vedenje od narave," je o slavnem Belvederskem torzu dejal renesančni umetnik, ki naj bi v rimski kopiji grškega originala našel tudi navdih za poslikavo Sikstinske kapele (spomnimo se sedečega sv. Bartolomeja iz Poslednje sodbe). Kip golega mladeniča, ki sedi na živalski koži, hranijo Vatikanski muzeji. Na sprednjem delu sedala je podpisan "Apolonij, Nestorjev sin, Atenec", vendar antični viri imena ne omenjajo.
Upodobljeno figuro so sprva identificirali s Heraklejem, novejše študije pa dopuščajo tudi drugačne možnosti. Koža, na kateri sedi, naj namreč ne bi bila levja, ampak panterjeva, poleg Herkula pa bi lahko kip ikonografsko razlagali tudi kot Marsijasa ali Polifema. Sprva so domnevali, da gre za izvirnik iz 1. stoletja pr. n. št., zdaj pa velja, da gre za kopijo, ki bi lahko nastala tudi kakšnih sto let pozneje, medtem ko je izvirnik nastal v 2. stoletju pr. n. št.
Razstava bo osvetljevala, kakšen pomen je imelo človeško telo v grški umetnosti, kot po poročanju Guardiana obljublja direktor muzeja Neil MacGregor, pa bo na enem mestu zbrala nekaj najlepših antičnih umetnin, ki se ukvarjajo s človekom.
Kipi, ki so potrdili kakovost grških originalov
Velik del, ki bo obenem verjetno znova dvignil val kritik, bodo t. i. Elginovi marmorji, spomeniki, ki jih je v zgodnjem 19. stoletju elginski grof Thomas Bruce ob sporno pridobljenem dovoljenju odstranil iz stavb atenske akropole in jih prepeljal v London. Ravno ta zbirka antičnih spomenikov je po MacGregorjevih besedah spremenila pogled na kipe, kakršen je stoletja občudovani Belvederski torzo. Ko si kipe ogledamo iz takšne bližine, postane jasno, da rimske kopije niso takšne kakovosti, pravi. To je tudi razlog, da bodo Belvederski torzo postavili ob moški akt, najverjetneje gre za Dionizija, ki ga je v 5. stoletju pr. n. št. izdelal slavni grški kipar Fidij in je nekoč krasil pediment Partenona. "Michelangelova šola se bo prvič srečala s Fidijevo," napovedujejo v muzeju.
Del razstave bo tudi marmorni kip boga reke Ilis, ki so ga lani posodili sanktpeterburškemu Ermitažu (kjer ostaja do 18. januarja) in z dejanjem na noge dvignili razburjene Grke. Med dragulji razstave napovedujejo tudi bronasto skulpturo atleta, ki si po vadbi briše znoj. Delo so leta 1999 našli v bližini Lošinja, po končani restavraciji pa prvič potuje na britanska tla. Omeniti velja še sedem centimetrov visoko bronasto falično figuro iz okoli 750 pr. n. št., za katero se je pred kratkim izkazalo, da gre za upodobitev Ajaksa.
Razstavo bodo odprli 25. marca in bo na ogled do 5. julija.