Skice, ki so nastale, ko je bil Michelangelo star približno 57 let in je spoznal rimskega velikaša, znanega ne le po lepem stasu, ampak tudi odličnem umu in izbranem vedenju, Tommasa de' Cavalierija, bodo od četrtka dalje na ogled v londonski galeriji Courtauld. Zbirka, ki bo prvič v svoji zgodovini razstavljena skupaj kot celota in so jo naslovili Michelangelove sanje ter jo je deloma posodil Vatikan, deloma pa angleška kraljica, velja za veselo ljubezensko zgodbo med dvema moškima.

Skice, ki dajo krasen zgled
Michelangelo naj bi se namreč do ušes zaljubil v Cavalierija, in kot pravi Stephanie Buck, kurator razstave, je bila to zelo nenavadna romanca, kar kažejo tudi skice. Strokovnjaki pa jih prištevajo med najboljše, če ne celo najboljše skice renesanse. "Te skice so bile mišljene za razstavljanje in študiranje, ljudje so si jih ure in ure ogledovali s povečevalnimi stekli in ogledali. S temi skicami pravzaprav ne moreš seči višje," pravi Buck. Michelangelo, v tistem času na vrhuncu svoje moči in slave, je upodobil telesno lepoto mladega, golega moškega, ki se je pravkar prebudil, in angela. Čeprav so skice v času njihovega nastanka videli tako papež kot tudi zdravniki in so služile kot primeri za učenje risanja Cavalierija in so jim (morda) pripisovali moralno noto, kažejo umetnikovo ljubezen do fanta.

Zgolj platonična ljubezen?
Ni znano, koliko je bil star Cavalieri, ko sta se z umetnikom spoznala, a domnevajo, da mu je bilo 16 ali 17 let, torej bi se lahko reklo, da je bil že lepo razvit mladec. Vendar pa namen razstave ni zgolj prikazati telesno plat te ljubezni; Michelangelo je več kot očitno občudoval tudi Cavalierijev intelekt. Poleg tega pa, pravi Buck, je moral Cavalieri igrati precejšnjo vlogo pri nastajanju skic, ker je povedal svoje mnenje o njih.

Razstava pa ob vsem tem odpira pomembno vprašanje: kakšna je bila Michelangelova spolna usmerjenost? Sam namreč nikdar ni skrival ljubezni do moškega telesa - že samo kip Davida jo več kot jasno odraža -, a je vedno vztrajal pri tem, da gre za izključno platonično ljubezen. To naj bi veljalo tudi za Cavalierija. V svojih pismih in poemah Michelangelo namreč vedno znova ponavlja, da ne želi spoditi Cavalierija; čeprav priznava svoja telesna poželenja, pravi, da nikdar ni pristopil do Cavalierija na način, ki bi mladega fanta spravil v neugoden položaj.

Prijatelja do konca
Buck trdi, da je bil Michelangelo vsekakor homoseksualec, ki je spal z moškimi, vendar pa je bil Cavalieri iz tako zelo ugledne rimske družine, da se kaj takega med njima praktično ni moglo zgoditi. Samemu objektu oboževanja pa je le to godilo in je z Michelangelom ostajal - tudi potem ko se je poročil in imel otroke - v stikih in bil ob njem celo, ko je veliki umetnik umiral.