je prva zgodovinska pregledna postavitev pisalnikov na državni ravni. V Narodnem muzeju je tako na ogled 60 najznamenitejših kosov od 16. stoletja naprej.

Med razstavljenimi predmeti najdemo tudi pisalne mize nekdanjih slovenskih veljakov in kulturnikov, kot so Anton Aškerc, Janez Bleiweis, Peter Grasseli in Janez Evangelist Krek.

Prvič pa je mogoče na enem mestu videti tudi mojstrovine pohištvene umetnosti priznanih arhitektov Hermana Husa, Nika Kralja, Branka Uršiča, drugih oblikovalcev ter delavnic in tovarn na Ptuju, Ljubljani in Kamniku. Najmlajši so sodobni pisalniki oblikovalcev Mateje Panter in Dejana Kosa, kot najbolj nenavaden material, iz katerega je narejena pisalna miza, pa je na tiskovni konferenci avtorica in kustosinja razstave Maja Lozar Štamcar izpostavila vrbovo šibje.

Duh naših prednikov, ujet v pohištvu
Večina pisalnikov, od renesančnih kabinetnih omaric, baročnih tabernakeljskih omar, bidermajerskih pisalnikov in vse do modernističnih pisalnih miz, prihaja iz muzejskega depoja, precej pa so jih dobili tudi na posodo. V muzejskem arhivu namreč hranijo okoli 300 tisoč predmetov, zato vsako leto pripravijo vsaj eno razstavo, s katero želijo javnosti prikazati svoje skrito bogastvo, je na začetku novinarske konference dejala direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik.

Postavitev najdragocenejših in najznačilnejših pisalnikov, ki so predstavljeni kronološko, prikazuje politične in gospodarske razmere v slovenskih krajih in državah, povezanih z njimi. V izbranih razstavljenih kosih pohištva "se zrcali evropska zgodovina, v njih pa je čutiti tudi duha naših prednikov," meni Lozar Štamcarjeva.

Tudi miza iz nekdanje republiške skupščine
Velik delež kosov pohištva prihaja z domov pomembnih meščanskih družin v Celju, Kamniku, Kopru in Ljubljani ter plemiških družin z gradov Bled, Dol, Gornja Polskava, Gornja Radgona, Hrastovec, Jablje, Križ pri Komendi, Murska Sobota, Ptuj, Rajhenburg, Snežnik, Stara Loka, Šenek, Škofja Loka in Šrajbarski turn. Na ogled je tudi miza iz nekdanje republiške skupščine.

In še gostujoči kosi pohištva
Številni pisalniki so iz drugih evropskih krajev - Augsberga, Benetk, Dunaja, Pariza, Genove. Nekaj kosov prihaja celo z drugih celin - Japonske, Kitajske in Egipta. Kot je poudarila avtorica razstave, so pridobili celo pisalno omaro iz Firenc - florentinsko renesančno mojstrovino, ki je najstarejši razstavni predmet. Vsi eksponati pa so opremljeni tudi z angleškimi zapisi, zato je razstava primerna tudi za turiste. Ob razstavi, za katero stoji številčna ekipa, so v muzeju pripravili tudi bogat pedagoško-andragoški program z delavnicami in predavanji.

Pisalno pohištvo na Slovenskem. Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah od 16. stoletja do danes je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije do 31. oktobra 2016.

Več o postavitvi si lahko pogledate v spodnjem prispevku Julije Vardjan, TV-kultura.