V okviru festivala egiptovske kulture so namreč odprli razstavo Faraonska renesansa, ki bo javnosti na ogled od torka do 20. julija. Razstavo, ki nosi podnaslov Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu, je italijanski egiptolog Francesco Tiradritti zasnoval posebej za Cankarjev dom.

Na ogled postavili različne spomenike zlasti iz obdobja faraonske renesanse (od začetka 7. do sredine 6. stoletja pr. n. št.), pa tudi iz klasičnih obdobij egipčanske zgodovine, torej Starega, Srednjega in Novega kraljestva, saj je le tako mogoče dobiti širši vpogled v življenje, delo in umetnost te civilizacije.

Zlata doba faraonov
Kot že samo poimenovanje pove, zaznamuje faraonska renesansa čas, ko se je začela v Egiptu po treh stoletjih politične in gospodarske krize v Novem kraljestvu doba preporoda in novega razcveta. V umetnosti so se ozirali po starejših dosežkih in jih predelali v novo obliko, spremenil se je pogled na družbeno in versko pojmovanje. Hkrati pa se je v tistem času začela egipčanska kultura širiti tudi v drugih sredozemskih deželah. Tja so jo ponesli grški popotniki, ki so začeli v tistem času prihajati v Egipt in njihovo kulturo popeljali nazaj v svojo deželo, od tam pa se je širila naprej.

Eksponati iz najpomembnejših evropskih zbirk
Čas faraonov je v Cankarjevem domu mogoče spoznavati prek 140 razstavljenih del, ki so prišla iz najpomembnejših svetovnih egipčanskih zbirk; egipčanskega muzeja v Berlinu, londonskega Britanskega muzeja, pariškega Louvra, dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja ter muzejev v Münchnu in Firencah. Eksponate so posodili tudi v tržaškem Mestnem muzeju za zgodovino in umetnost, budimpeškem Muzeju lepih umetnosti in zagrebškem Arheološkem muzeju. Nekaj del pa je iz svoje zasebne zbirke posodil še zbiralec Giuseppe Sinopoli.

Med eksponati, ki so posebej omembe vredni, so Kamen iz Palerma, eden izmed najdragocenejših dokumentov starega Egipta, sarkofag vratarja Amonovega templja Djeda-montu-efankha, ki so ga obnovili prav za ljubljansko razstavo in ga sicer hrani Britanski muzej v Londonu. Tu so še Plošča iz apnenca z rodovnikom duhovnika Ankhefa-en-sekhmeta, bronasti kip Imhotepa, Lavrinov dar, ki obsega pet eksponatov dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja in Vipavska sarkofaga. Razstavo spremlja tudi obsežen katalog v slovenščini in angleščini.

Postavitev je rezultat prizadevanj egiptologov, da bi to obdobje egipčanske zgodovine spet ovrednotili. Z vzporedno postavitvijo spomenikov obdobij drugih obdobij ponuja razstava premislek o arhaizmu in pomenu zgodovine v starem Egiptu, ki še vedno zaposluje strokovnjake.

M. K.