Na razstavi so na ogled postavljena dela umetnika, ki velja za enega najpomembnejših slikarjev 17. stoletja pri nas. Ogledati si je mogoče 16 slik in dva izvirna oltarja iz Slovenije, petnajst slik, ki so si jih izposodili na Hrvaškem in 29 reprodukcij umetnikovih grafičnih predlog.

Pomembna razstava v treh sklopih
Blaženka First iz Narodnega muzeja Slovenije opozarja, da gre za majhno, a kljub temu pomembno razstavo, ki umetnikov opus predstavlja v treh sklopih.

V kritičnem delu so predstavlili način ugotavljanja avtorstva posameznih del z metodo atribucije (podpisana so namreč le tri mojstrova dela), drugi del prinaša umetnine, ki so bile napačno pripisane Hansu Georgu Geigerfeldu, tretji del pa je dokumentarna predstavitev raziskav Geigerfeldovega opusa.

Slikar protireformacije
Umetnik, ki je tipični predstavnik protireformacijskega časa v srednjeevropski različici, je umrl leta 1681 v Zagrebu, kraj in čas slikarjevega rojstva pa nista znana. V slikarstvu se je Geigerfeld zgledoval po likovnih predlogah, ki so prihajale iz katoliških dežel, predvsem s Flamskega, z Bavarske in iz Italije. Umetnikova dela so pri nas ohranjena na območju Mirnske doline in Ribniške kotline. Oltarja, ki bosta na ogled v galeriji, sta iz cerkve sv. Duha na Vihru nad Šentrupertom in iz cerkvice sv. Jurija nad Ortnekom.

Ob razstavi sta izšla tudi katalog in študijski zvezek, ki se ju dobi že od začetka novembra.

Razstava je plod sodelovanja s Hrvaško pri raziskovalnih projektih s področja umetnostne dediščine, ki potekajo pod imenom Umetnost na stičišču kultur, na ogled pa bo do 27. februarja. Po tem bodo razstavo prenesli v Zagreb, kjer jo bodo 15. marca odprli v Muzeju umetnosti in obrti.