Do 12. februarja bodo vsak dan med 17.00 in 22.00 na zunanjih stenah newyorškega muzeja sodobne umetnosti predvajali osem filmskih prizorov, za katere navdih je Aitken poiskal v z visokimi stavbami gosto pozidanem središču New Yorka. Namen Aitkenovega projekta je Newyorčanom in obiskovalcem tega velemesta omogočiti popolnoma drugačno izkušnjo arhitekture. Na pročelju prikazane podobe urbanega življenja naj bi namreč okrepile zavest o vlogi arhitekture v življenju prebivalce mestnih središč.
Mesto se preseli na stenePo mnenju naročnikov projekta Sleepwalkers (Mesečniki) in Douga Aitkena ljudje vse premalokrat usmerijo pogled nad višino svojega temena. Zato tudi ne zmorejo prepoznati truda in domiselnosti vseh, ki sodelujejo pri definiranju ozračja, v katerem se odvija mestno življenje. Zato je Aitken mestno življenje preselil na stene, ki s svojim vplivom na svetlobo na ulici soodločajo o njegovem poteku.
Prisiliti gledalca h gibanju
Instalacije Douga Aitkena predstavljajo pet likov - poštarja, električarja, kurirja na kolesu, poslovneža in uslužbenko v uradu. Prizori niso pomensko sklenjene zgodbe; so le izseki iz urbanega življenja, katerih sporočilo se izkristalizira šele ob ogledu celotnega konglomerata, v katerega se povežejo posnetki. S predpostavko, da si mora gledalec ogledati vse posnetke, Doug Aitken opazovalce prisili k sprehodu. Šele ko obkrožijo stavbo in si ogledajo vsa njena pročelja, izkusijo delo v njegovi celoti. Tako pa skušata MoMA in Aitken v ljudeh tudi vzbuditi strast po zavestnem opazovanju okolja, v katerem se gibljejo.
Prizori kot "iz diamanta"
Aitken je svoj projekt obenem opisal tudi kot poskus, "ujeti številne plati življenja v mestu, kot bi ga videli, če bi se vanj zazrli skozi diamant, pri čemer bi se razkril kalejdoskop istočasnih pogledov". Bistvo instalacije je tudi nenehno gibanje. Pretakanje energije v različnih oblikah in neprekinjen tok človeških teles sta osnovni značilnosti New Yorka in tudi spremenljive instalacije filmskih posnetkov.
Sleepwalkers je prvi "velikoformatni" projekt ameriškega multimedijskega umetnika, ki je sicer že sredi devetdesetih začel razvijati svojo zamisel instalacij, katerih bistvo je sočasno predvajanje posnetkov na več zaslonih. Z eno izmed manifestacij te svoje ideje si je Doug Aitken leta 1998 prislužil mednarodno nagrado na beneškem bienalu vizualne umetnosti.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje