Več kot 90 slik in risb prikazuje Mondrianov umetniški razvoj od eksperimentiranja z naturalizmom, kubizmom in pointilizmom do razvijanja njegovega lastnega abstraktnega sloga, ki so ga poimenovali neoplasticizem. Na razstavi, ki jo bodo odprli danes, so tako zbrali tudi dela, na katerih so v osnovnih kompozicijskih barvah upodobljeni preprosti geometrijski liki. Načela neoplasticizma so se kasneje uveljavila tudi v arhitekturi, navdihnil pa je tudi nastanek gibanja De Stijl.

Osamljenost na slikah
Piet Mondrian se je rodil leta 1872 na Nizozemskem, umrl pa leta 1944 v New Yorku. Na njegovih kasnejših delih prevladuje bela barva, ki jo dopolnjujejo rdeči, rumeni, modri in črni liki. Na delih, ki jih je ustvaril pred razvijanjem neoplasticizma, je pogosto upodabljal "osamljene" like. Pogosto je tako upodabljal en sam cvet, en mlin na veter, samotno kmetijo ...

Vedno prisotna smrt in propadanje
Cvetlice, ki jih je slikal, so večinoma v polnem razvcetu, opazovalec pa se še vseeno ne more izogniti misli na njihov propad. Intenzivno ukvarjanje z živimi bitji pomeni tudi ukvarjanje s smrtjo. Če slediš naravi, moraš sprejeti tudi vse, kar je v naravi kapricioznega in sprevrženega, je nekoč zapisal Mondrian, ki je opozoril tudi na prisotnost tragičnega v naravi.

"Enkrat za vedno se moramo sprijazniti, da videz narave, njena oblika, barva, ritem in odnosi v naravi največkrat izražajo nekaj tragičnega. Osvoboditi se moramo naše navezanosti na zunanjost, šele takrat bomo lahko presegli tragično in začeli uživati v spokoju, ki se skriva v vseh stvareh," je svoj pogled na svet opisal Mondrian.