In čeprav najdemo te 'stare prostore' v majceni galeriji, skriti v atriju sivih ljubljanskih hiš, ki morda niso tako reprezentativen ambient kot ulice Berlina, razstava ni nič kaj skromnejša od postavitve Like to like, ki si jo lahko te dni ogledaujejo v nemški prestolnici. V Galeriji Gregor Podnar je namreč na ogled razstava slovenskega kolektiva, katerih dela si celo Moderna galerija le stežka ali še celo nikakor ne more privoščiti (mimogrede, cena na razstavi predstavljenih del je nekje med 6.000 in 10.000 evrov). Seveda govorimo o skupini Irwin, ki v Podnarjevi galeriji "novo slovensko umetnost" trenutno predstavlja s ciklom Monokromi.

Že naslov razstave nam pove, da gre za dela, pri katerih izhaja kolektiv petih umetnikov iz slovitega Malevičevega Črnega kvadrata. Irwin je tako eno od tistih sodobnih umetniških imen, ki še danes dokazujejo, kakšen pomen je imel Malevičev suprematizem ne le na celotno umetnost 20. stoletja, ampak jo ohranja še danes.

Večno iskanje odgovora na vprašanje Was ist Kunst?
V galeriji je razstavljenih 20 del, ki izražajo problematiko, s katero se skupina ukvarja v zadnjih letih. S pomočjo monokromnega slikasrtva, ki sega nazaj v prva desetletja 20. stoletja, raziskujejo Irwin meje slikarskega polja. Raztavljena dela kažejo na to, da je dobilo sodobno iskanje odgovora na vprašanje "Was ist Kunst" pravzaprav precej tradicionalno obliko. Če so umetniki na začetku prejšnjega stoletja z monokromnim slikarstvom skušali zanikati estetsko dojemanje slikarskega polja, je sto let kasneje vrednost enobarvnega platna toliko močnejša in izraznejša prav v estetskem smislu.

Oprijemljiva monokromnost ploskve
Pri tem sta minimalizem in redukcija, na katera pomislimo, ko pomislimo na začetek linije monokromnega slikarstva, pri delih skupine Irwin postala nekoliko bolj plastična. To občutimo zlasti ob okvirjih slik s poudarjenimi vogali, ob bližjem pogledu pa zasledimo to tudi na platnu, na katerem so komaj opazne v prostor segajoče majcene izbokle točke ali pa sta črna oziroma rdeča ploskev sestavljeni iz majhnih pravokotnikov, ki dajejo komaj opazno, a vendarle pristno oprijemljivost.

Prav sklicevanje na izčiščeno umetnost, ki je danes ne doživljamo več kot izzivalnega in šokantnega raziskovanja percepcije slikarske ploskve, saj je ta je prav s svojo monokromnostjo postala že povsem klasičen in tradicionalen medij, pa razstavljena dela avtoironično odpirajo problematiko in inovativnost sodobnih umetniških razsikovanj.

M. K.