Saj bi bilo čudno, če bi v informacijski dobi znana osebnost lahko svojo identiteto skrivala v nedogled. Britanski časopis Mail On Sunday v svoji zadnji izdaji "razkriva", da se za vzdevkom Banksy skriva 34-letni Robin Gunningham. Pravijo, da so ga identificirali s pomočjo fotografije, ki je bila pred štirimi leti posneta na Jamajki; na njej je možak, ki čepi ob pločevinki barve. Fotograf Peter Dean Rickards trdi, da je Banksy, več Gunninghamovih nekdanjih sošolcev ljudi pa je razkrilo njegovo ime.
Banksy
Gunningham je bil menda od nekdaj zelo nadarjen za umetnost, nekaj časa pa si je delil stanovanje z Lukom Eganom, umetnikom, ki je nekoč razstavljal z Banksyjem. Gunninghamova starša pravita, da človeka na sliki ne poznata, (domnevna) mati pa še, da ni nikoli imela sina.
Zid tišine
Banksyjeva predstavnica je ob novici ostala mirna: "Take klice dobivamo ves čas," je povedala za BBC. "Kot v vseh dozdajšnjih primerih tudi zdaj podatka ne bom niti potrdila niti zanikala."
Banksy: Imam pravico do anonimnosti!
Banksy sam je že večkrat poudaril, da "vztraja pri svoji pravici, da ostane anonimen". "Trudim se, da bi moja dela izpadla dobro, ne pa, da bi bil jaz videti dobro," je povedal v intervjuju za revijo Swindle. "Sploh pa sem precej prepričan, da bi bilo nekaj petnajstletnikov precej razočaranih nad mojo pravo podobo." Edini oprijemljiv podatek o njegovem življenju je bil do zdaj ta, da se je rodil in odraščal v Bristolu. Pogosto se je govorilo, da mu je ime Robert Banks in da njegova starša živita v prepričanju, da je njun sin plesakar, a te zgodbe ni potrdil nihče, ki bi bil Banksyju blizu.
Anonimnost seveda samo prispeva k njegovemu subverzivnemu šarmu; za oboževalce se razglaša precej hollywoodskih zvezdnikov (po več Banksyjevih del sta na primer kupili Angelina Jolie in Christina Aguilera), njegove s šablono narejene umetnine pa se nenapovedano pojavljajo po vsem svetu.
Prekucniški humor in protikapitalistična nastrojenost
Ena odmevnejših "intervencij" se je zgodila leta 2006, ko je v kalifornijski Disneyland pretihotapil napihljivo lutko v pajacu zapornika iz Guantanama in jo postavil pod enega izmed najpriljubljenejših vlakcev. Slikal je po zloglasni izraelski "separacijski pregradi" med Jeruzalemom in Betlehemom, najbolj pa najbrž v kolektivnem spominu še vedno ostaja njegovo tihotapljenje slik v štiri najpomembnejše newyorške muzeje umetnosti (kar v treh ustanovah je minilo več dni, preden so ugotovili, da je njihova zbirka "bogatejša" denimo za portret kolonialnega admirala s pločevinko razpršila v roki).
Banksyjeva umetnost je seveda prava zbirateljska poslastica, a se zelo rado zgodi, da njegove grafite mestne oblasti po hitrem postopku prepleskajo.
Ana Jurc
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje