Ugoden veter pa je v jadra Fortune pihal tedaj, ko je ta dragocen unikatni odtis danes izgubljene grafične plošče iz praškega antikvariata zaneslo v Narodni muzej Slovenije. V tem tudi sicer hranijo obsežno zbirko manieristične grafike, izbor katere predstavljajo na razstavi Lirično - bizarno - dvoumno: Evropska manieristična grafika.
Eden bizarnejših likovnih slogov
Kot manieristično imenujemo tisto likovno ustvarjanje druge polovice oziroma poznega 16. stoletja, ko je renesansa 'povedala svoje' in počasi začela iskati nove smeri. Red in harmonijo sta zamenjala nemir in tesnoba, uravnoteženi proporci so odstopili prostor perspektivičnim in anatomskim deformacijam. Manierizem lepo opišejo besede kustosinje razstave Blaženke First, ki je pri postavitvi sodelovala z Darijo Mavrič Čeh, da gre za enega najbolj "nenavadnih, bizarnih in ekstravagantnih" med evropskimi likovnimi slogi. Slikarji in kiparji so zavestno zavračali zunanji svet zaznavnih oblik in navdih jemali iz kraljestva notranjih idej - vira dekadentnih pogledov na lepoto, ki se zrcali v pretanjeni eleganci, izumetničenosti, ekstravaganci in milini. Obenem pa je manerizem na Slovenskem ena manj znanih epizod v zgodovini likovne umetnosti.
Prav že omenjena Fortuna je med 240 razstavljenimi deli, nastalimi v zrelem 16. in zgodnjem 17. stoletju, posebej pomembna. Priprave na razstavo so pokazale, saj je bil v svojem času tiskan precejšnjem številu, te dni pa je dočakal kot unikat. Na morju zibajoč se akt Fortune s svojo značilno figuro serpentinato sodi v vrh tedanje grafične ustvarjalnosti.
Na razstavi so iz zbirke, ki sicer zajema kakšnih 1.000 eksponatov, razstavljeni večinoma bakrorezi, v nekaj primerih gre tudi za kombinacijo bakroreza in jedkanice, jedkanice pa so zelo redke, saj je bilo to obdobje, ko se je ta grafična tehnika šele začela uveljavljati.
Gradivo je po besedah Blaženke First tudi dokaj dobro raziskano v odnosu do manierističnega slikarstva na Slovenskem, saj je bila prav grafika medij, ki je iz velikih evropskih umetnostnih prestolnic v ta likovni prostor prenašal nove vzore in vzorce.
Grafike vodilnih umetniških središč
Manieristične grafike odtisi, ki jih hrani grafični kabinet Narodnega muzeja, so nastali v tedaj vodilnih umetniških središč centrih v Rimu, Benetkah, Antwerpnu, Haarlemu, Pragi, Münchnu. Pomen grafike je bil tedaj toliko pomembnejši, saj so takšni listi najlažje prehajali iz središča v središče in prinašali likovne novosti tudi na obrobna območja ustvarjanja, manieristični val pa je prav zaradi grafičnega medija zajel in poenotil ves likovni prostor stare celine.

Z videovodnikom po razstavi
Razstavo spremljajo videopredstavitve posameznih del, nekakšen vodnik, do katerega je mogoče dostopati s pametnim mobilnim telefonom ali tabličnim računalnikom. V svet manierističnih grafik, mitoloških in religioznih prizorov pa se lahko podate ob ogledu spodaj priloženih predstavitvah Narodnega muzeja.