Foto:
Foto:

Njegovo ustvarjanje je Anamarija Stibilj Šajn opisala kot slike miru in tišine, ki ne potrebujejo besed, a čeprav ob njih obiskovalec onemi, ga ne pustijo hladnega in neprizadetega. Muhovičeve figure so asketske, njihove oblike in barve preproste in nevpadljive. Ob srečanju z njimi je mogoče hkrati začutiti mir in vznemirjenje. Mogoče najbolj pretrese prav dejstvo, da slikar na svojih delih zrcalno upodablja čas in prostor, v katerih živimo. Razstavo Ichthys je odprl pomožni škof Anton Stres.

Simbolna dela
"Muhovičev lik človeka ni le podoba, je prispodoba, polna simbolike, tiste obče in njegove osebne, konvencionalne in nekonvencionalne," piše Stibilj Šajnova, ki njegovo figuro oceni tudi kot poenostavljeno in prefinjeno zahtevno obenem: "Čeprav je pogosto zakrčena, ohranja odprtost tako za emocionalne kot za razumske sestavine, za zunanje in notranje impulze."

Figure, ciprese, ribe in križi
Akademski slikar, ki likovno teorijo in estetiko poučuje na ljubljanski Akadamiji za likovno umetnost, pogosto upodablja podobo človeka, ki ga skrije v temno meseno gmoto, med njegovimi priljubljenimi motivi pa so tudi ciprese, ribe in križi. Za izražanje so mu najljubši zemeljski toni, ki jih včasih prežari z rdečo ali osveži z odtenki beline.

Filozof in estetik
50-letni Muhovič je zlasti aktiven na področjih, ki zajemajo slikarstvo, grafiko, likovno teorijo, filozofijo in estetiko. Od leta 1995 je redni profesor na likovni akademiji, bogata pa je tudi njegova ustvarjalnost, saj je razstavljal na 32 samostojnih in več kot 150 skupinskih razstavah. Njegova dela visijo na Dunaju, v Gadcu, Passauu, Phoenixu, Novem mestu in drugod po Sloveniji.