Oglas
V Pergamonovem muzeju, katerega stalni program je posvečen kulturam starega sveta, bo od 12. marca na ogled predstavitev 28 arhitekturnih projektov, ki predstavljajo koncepte muzeja 21. stoletja. Razstava ustanove Art Centre Basel izpostavlja najbolj inovativne arhitekturne rešitve pri snovanju muzejske zgradbe, ki so jih v zadnjih letih predstavili arhitekti z vsega sveta. Postavitev spremlja tudi predstavitev projekta restavriranja atenske akropole in gradnje novega akropolskega muzeja.
Berlin gradi muzejsko (vele)središčePetru Klausu Schusterju, generalnemu direktorju državnih muzejev v Berlinu (Staatliche Museen zu Berlin), se verjetno ni treba bati, da bo gostujoča razstava, ki bo po zaprtju berlinske edicije 25. maja odpotovala v dansko mesto Humleback, slabo obiskana. Muzejska stavba je namreč v zadnjem času ena izmed najpogosteje obravnavanih tem na kulturnih straneh nemških časopisov. Mesto Berlin si prek velikopotezne obnove Muzejskega otoka in predvidene ureditve tako imenovanega Humboldtovega foruma v še neizgrajeni kopiji starega berlinskega gradu (Stadtschloss) namreč prizadeva izgraditi največje središče umetniških galerij in muzejev na svetu.
Poseg Davida Chippperfielda na Muzejski otok
Na razstavi z naslovom Muzeji v 21. stoletju: Ideje, projekti, zgradbe (Museen im 21. Jahrhundert: Ideen, Projekte, Bauten) je tako na ogled tudi plan preureditve Muzejskega otoka, kot si jo je zamislil britanski arhitekt David Chipperfield, sicer tudi avtor načrta za novo vstopno stavbo na Muzejski otok in prenove trenutno zaprtega Novega muzeja (Neues museum), v katerem naj bi od jeseni 2009 domovala muzej starega Egipta z zbirko papirusov ter del muzeja za prazgodovino in stare kulture.
Najslavnejši med slavnimi arhitekti
Obiskovalci Pergamonovega muzeja se bodo seznanili s 'cvetom' svetovne arhitekture zadnjega desetletja. Med avtorji izbranih projektov so namreč poleg že omenjenega Chipperfielda tudi Zaha Hadid (MAXXI - Narodni muzej umetnosti 21. stoletja v Rimu), Daniel Libeskind (prizidek k umetnostnemu muzeju v Denverju), Renzo Piano (Center Paula Kleeja v Bernu), Tadao Ando (Umetnostni muzej Chichu v japonskem mestu Kagawa), Jean Nouvel (Muzej prvobitnih kultur Quai Branly v Parizu), Coop Himmelb(l)au (Musée des Confluences v Lyonu) in Frang Gehry (Galerija umetnosti Corcoran v Washingtonu DC).
Od sobane čudes do sodobnega muzeja
Razstavo spremlja tudi publikacija, v kateri je objavljenih več esejev, ki obravnavajo vlogo muzejev v 21. stoletju, teorije koncipiranja muzejske stavbe in ureditve muzejskega programa. Gre torej za tip eseja, ki se lahko pohvali z nekaj več kot dvestoletno tradicijo. Prvi javni muzeji kot 'templji' znanja so se namreč iz zasebnih galerij, umetniških kabinetov in tako imenovanih soban čudes, ki so od obdobja renesanse naprej postajale 'obvezna oprema' dvorcev, razvili proti koncu 18. stoletja oziroma z razmahom razsvetljenstva kot 'gibanja za promocijo znanja in avtonomnega razmišljanja'.
Frank Gehry in vrhunska muzejska stavba 20. stoletja
V nadaljevanju zgodovine je vedno znova prišlo do dogodkov, ki so na novo spodbudili razpravo o muzejih, njihovem poslanstvu in načinu njihove ureditve. Kot je zapisano v zborniku Art Centra Basel, je bila eden ključnih idejavnikov za obuditev razprave o muzejih kot tudi za popularizacijo muzejev gradnja pariškega Centra Pompidou, slovitega objekta arhitektov Renza Piana in Richarda Rogersa. Naslednjo spodbudo pa je prispevala stavba Guggenheimove izpostave v Bilbao, s katero je Frank Gehry menda prispeval vrhunec muzejske gradnje 20. stoletja. Kateri objekt bo funkcijo Centra Pompidou in Guggenheimovega muzeja v baskovski prestolnici prevzel v zgodnjem 21. stoletju, še ni znano. Je pa zelo verjetno, da se skriva med v Pergamonovem muzeju razstavljenimi projekti.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje