V Muzeju Velenje na Velenjskem gradu so razburljivo zgodbo češkega zakonskega para že večkrat predstavili javnosti – tako na razstavah kot v publikacijah.

Oblikovali so tudi knjižno zbirko Foit, v kateri se posvečajo posameznim segmentom, povezanih z življenjem in delom zakoncev ter s samo zbirko predmetov. Junija letos je izšla tudi knjiga z naslovom V zlati senci faraonov, naslednja pa bo na vrsti knjižna izdaja, posvečena Ireni Foit.

Do nedavna vselej František v ospredju
Pri predstavljanju gradiva je najpogosteje v ospredju František, kot glavni pobudnik za potovanje po Afriki, njegova žena Irena pa ostaja v ozadju. Posledično se je Tanja Verboten, kustosinja, odgovorna za Afriško zbirko, odločila, da v letu, ko zaznamujejo 110 let rojstva Irene Foit, posebno pozornost namenijo tudi njej. V muzeju so namreč prepričani, da je delo Irene Foit zagotovo pripomoglo k uspešnemu potovanju, zbiranju in delu v Afriki.

Kustosinja je k sodelovanju povabila češke sodelavce Muzeja Vysočiny Jihlava, da skupaj pripravijo razstavo, naslovljeno kar Irena Foit, ki je do konca avgusta na ogled v podružnici omenjenega muzeja v Telču, kraju, od koder sta izhajala zakonca Foit, ki sta tam tudi pokopana. Postavitev temelji predvsem na obsežnem fotografskem gradivu, ki ga hrani velenjski muzej, dopolnjena pa je z dokumenti, ki jih hranita oba muzeja, in s spomini čeških muzealcev na srečanja z Ireno.

Kar 21 let ločena od hčere Regine
Irena Foit je bila izobražena in je govorila več jezikov, njena glasbena izobrazba pa je pripomogla k snemanju in zapisovanju glasbe na terenu, njen materinski čut se opazi tako na fotografijah z različnimi otroki kot tudi pri skrbi za šimpanzinjo Moko, ki sta jo z možem priskrbela za praški živalski vrt in ki je z njima preživela več mesecev.

Za Ireno je veljalo, da je bila tudi v najbolj odmaknjenih delih Afrike vedno zelo lepo urejena in je dajala svetovljanski videz, so sporočili iz Muzeja Velenje.

"Življenje v Afriki zanjo zagotovo ni bilo lahko, saj se je potovanje, načrtovano za približno eno leto, zaradi različnih okoliščin, med drugim obtožb ljudožerstva, izjemno podaljšalo, največjo bolečino pa ji je prizadejala odsotnost hčere Regine, ki sta jo zakonca osemletno pustila pri njenih starših in sta se z njo naslednjič srečala šele po 21 letih," so še sporočili iz velenjskega muzeja.