Trgovina s ponarejenimi antičnimi umetninami se je razcvetela v 20. stoletju, njeni zametki pa segajo v 19. stoletje, ko je Evropo zajela 'arheološka mrzlica' in ko je antični kipec v domači zbirki veljal za znak omikanosti. Foto: Reuters
Trgovina s ponarejenimi antičnimi umetninami se je razcvetela v 20. stoletju, njeni zametki pa segajo v 19. stoletje, ko je Evropo zajela 'arheološka mrzlica' in ko je antični kipec v domači zbirki veljal za znak omikanosti. Foto: Reuters
Pogrebni portret ženske (100-105 našega štetja)
V Brooklynskem muzeju se je odkrivanje ponaredkov v antični zbirki začelo v sedemdesetih. Foto: Brooklyn Museum

Namen razstave je opozoriti tako javnost kot tudi muzealce, da mnogo domnevno antičnih eksponatov, tudi takšnih, ki so jih v svoje zbirke uvrstili ugledni muzeji, ni avtentičnih. Res je, da so muzeji danes veliko previdnejši kot nekoč in da so v zadnjih letih številni muzeji v svojih zbirkah uspeli identificirati ponaredke, vendar pa jih večina ta gradiva kar 'po tihem' umakne iz vitrin in ne želi priznati preteklih napak. V Brooklynskem muzeju so se odločili za drugačno pot. Tudi zato, ker so ponaredki vendarle na nek način izobraževalni predmeti. Čeprav so nastali 'nekoliko pozno', vendar verno predstavljajo kulturo, iz katere naj bi izvirali, obenem pa nam govorijo tudi o dolgi zgodovini ponarejanja, ki je prav tako del človeške kulture.

Ponaredki in izvirniki govorijo isto zgodbo
Začetki odkrivanja ponaredkov v brooklynski zbirki segajo v sedemdeseta. Tedaj se je sodelavec muzeja in današnji direktor muzeja The Walters Art Museum v Baltimoru Gary Vikan začel spraševati o avtentičnosti nekaterih staroegipčanskih skulptur. V naslednjih letih se je izkazalo, da je bil njegov sum upravičen in je bil tako tudi začetek priprav na razstavo Unearthing the Truth: Egypt's Pagan and Coptic Sculpture (Odkrivanje resnice: Egipčanska poganska in koptska skulptura). Na njej bodo od februarja ob izvirnih plastikah na ogled postavili tudi ponaredke, vendar bodo slednji kot ponaredki tudi označeni. Muzej danes priznava lastništvo 31 popolnih ponaredkov ali prenarejenih starih kipov. Okoli tretjina jih je bila izdelanih v novem veku, vendar pa je po mnenju kuratorke Edne Russmann danes nemogoče identificirati ponarejevalce.

Samozavestni Metropolitanski muzej
Drugače kot v Brooklynskem muzeju, pa v Metropolitanskem muzeju zelo samozavestno zatrjujejo, da v njihovi zbirki ponaredkov ni. Vsaj kar se tiče zbirke koptske umetnosti. Ta namreč obsega zgolj predmete, izkopane v prvih letih 20. stoletja, torej še pred obdobjem razcveta trgovine s ponaredki. Kljub temu pa Helen Evans, ki je v Metropolitanskem muzeju odgovorna za zbirko koptske umetnosti, priznava, da so ponaredki včasih tako dovršeni, da jih težko prepozna tudi največji strokovnjak.