V Galeriji Kresija se drevi odpira razstava Saše Vrabiča, slikarja in glasbenika, ki se je tokrat posvetil pametnim telefonom in drugim napravam, zaradi katerih komunikacija v živo skorajda ne obstaja več.

Vrabič že vse od vsega začetka svoje kariere v slikah odslikava vpliv novih tehnologij in sodobnega časa na osebno življenje. Slika, ustvarja videe, oblikuje, snema zvoke in fotografira podobe; je skratka uporabnik sodobnih tehnologij in umetniške projekte snuje na osebni izkušnji, kot je zapisala Petja Grafenauer. Že leta 2003 je v Galeriji P74 pripravil razstavo Privat(e) s temo, ki se je v korist eskapizmu odrekla nenehni povezanosti s svetom. Kljub poplavi informacij, nenehnim potovanjem, žgoči želji po ustvarjanju in nenehnim produkcijskim pritiskom si je intimno izboril varen prostor, v katerem ustvarja brez motenj.

Tudi na tokratni razstavi je prepoznati takšen prostor, v delu Nokia gre za nekakšen družinski prostor, saj je delo svojevrsten kritični komentar preko geste umetnikove hčerke. Ta je v iskreni otroški jezni akciji čečkanja prek očetove risbe telefona vzpostavila komentar Vrabičevi sliki Skupaj, ki jo je ujel na Kitajskem in ki prikazuje par, ki si deli le fizični prostor, vsak pa je zatopljen v svoj zaslon.

Potopljeni v digitalno resničnost
Vsi so potopljeni v digitalni svet, občutja, jezik, digitalno resničnost. Vrabič odslikava resničnost in s tem podaja svoj komentar, na njegovih upodobitvah urbanih okolij, tudi med hojo na cestah, kjer vsak v rokah drži telefon in sveta okoli sebe sploh ne opazi. Za naraščanje števila smrtnih žrtev med pešci niso krivi jekleni konjički, ampak pametni telefoni. V nekaterih mestih ZDA so že uveljavili globe za tiste, ki med hojo zrejo v zaslone, na Kitajskem so ponekod pripravili posebne pločnike za tiste, ki želijo biti med hojo dejavni na svoji mobilni napravi. Da bi zmanjšali število žrtev, so v Sydneyju uvedli svetlobne signale, vgrajene v pločnik. Vse to v svojih delih upodablja Vrabič, je ob razstavi zapisala likovna kritičarka Petja Grafenauer.

Sašo Vrabič, rojen leta 1974 v Slovenj Gradcu, je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2007 je diplomiral, leta 2001 pa opravil magisterij iz umetnosti na oddelku za grafiko. Ukvarja se s slikarstvom in drugimi oblikami vizualne umetnosti. Za svoje delo je prejel že več nagrad in priznanj. V 20 letih ustvarjanja je imel 37 samostojnih razstav, sodeloval je tudi na veliko skupinskih razstavah večinoma po Evropi, obeh Amerikah in Aziji. Je tudi glasbenik, med drugim pri Perpetuum Jazzile in Bassless.