Arhitekti sami svoje delo na ogled postavijo. Foto: Arhitekturni vodnik/Martina Malešič
Arhitekti sami svoje delo na ogled postavijo. Foto: Arhitekturni vodnik/Martina Malešič
Andrej Černigoj, Jadranka Grmek, Dejan Bevc, Janez Kuzman: Kompleks Trnovska vrata
Pregled slovenskega arhitekturnega snovanja je lahko tudi spodbuda vlagateljem, da se bodo lažje odločili za naložbe v kakovostno in izvirno stavbarstvo. Foto: Arhiv Zavoda Trajekt
Majda Kregar: Stavba Zavoda za varstvo pri delu
Razstava Arhitektura - Invetura je tudi priložnost za pikolovsko delo iskanja vplivov arhitektov starejših generacij v sodobnih projektih. Foto: Arhitekturni vodnik/Miha Kerin

Zato boste storili prav, če boste obiskali pregledno razstavo članov Društva arhitektov Ljubljana 2005-07 z naslovom Arhitektura - Inventura, ki v Cankarjevem domu prikazuje pomembnejše dosežke slovenskih arhitektov v zadnjih dveh letih. Postavitev poudarja široko (lahko bi rekli celo vedno širšo) zamejitev področja arhitekture. Vključuje namreč tudi projekte, ki segajo na področje urbanizma, mode, grafičnega in industrijskega oblikovanja ter scenografije.

Demokratično urejena skupnost arhitektov
Dogodek, ki s svojo tretjo izvedbo postaja tradicionalen, je zgledna predstavitev načela "demokratične enakopravnosti". Razstava Arhitektura - Inventura namreč ni prikaz najboljšega v slovenski arhitekturi po sodbi tako ali drugače izbranih avtoritet. Gre za razstavo, na kateri arhitekti oziroma arhitekturni biroji predstavijo svoje največje dosežke po lastni presoji. Ravno zato pa je Arhitektura - Inventura veren odsev stanja slovenske arhitekture in dinamike njenega razvoja.

Kot nekoč v starem Egiptu
Sporočilo pobude Društva arhitektov Ljubljana je še širše. Arhitektura - Inventura namreč ne razgalja le dela arhitektov, ampak tudi stanje na drugih področjih slovenske družbe, v katerih se oblikujejo konstitutivne razmere, ki določajo arhitekturno snovanje. Kot je namreč zapisalo Društvo: "Arhitektura ni kot poezija ali slikarstvo, kjer zadoščata prazen list papirja in zvrhana mera kreativnosti. Za dobro arhitekturo je potrebno veliko »srečnih« okoliščin: razumljiv investitor, dobra gradbena operativa, ustrezna zakonodaja, tradicija, kvalitetni materiali in napredna tehnologija ter ne nazadnje dober izobraževalni sistem. Zato radi pravimo, da arhitektura ne kaže le mojstrstva arhitekta, ampak je zrcalo stanja celotne družbe. In to se ni spremenilo že od egipčanskih piramid." Razstava lahko tako tudi pomaga pri "vzgoji" slovenskega naroda oziroma pri vzgoji tistih njegovih članov, ki v rokah držijo vzvode arhitekturnega snovanja.

Delno tudi kulturno-umetniški projekt
Seveda pa je razstava Arhitektura - Inventura tudi pomemben kulturno-umetniški dogodek, katerega prvotna "misija" je zadovoljevanje "apetitov" kulturne javnosti. Ta želi na razstavi prepoznavati smernice, ki slogovno določajo izraz arhitekturnega snovanja, želi odkrivati (dis)kontinuitete z delom slovenskih mojstrov preteklih generacij (Plečnika, Ravnikarja, Fabianija, arhitektov secesijske in baročne Ljubljane...), želi pa tudi odkrivati vlogo novih gradbenih materialov in njihov vpliv na oblikovno in funkcionalno naravo sodobne slovenske arhitekture.

P. B.