Temu mejnemu področju se Ljubljana vsaki dve leti posveti z organizacijo Bienala industrijskega oblikovanja. Njegova 20. izdaja, ki bo predstavljala 350 eksponatov iz 17 držav, je zaživela v Arhitekturnem muzeju Ljubljana. Razstava jubilejnega bienala bo razdeljena v 3 kategorije. 111 del slovenskih oblikovalcev, ki so se uvrstila na razstavo, je mogoče našli v vseh sekcijah. Ena predstavlja proizvode, ki so v redni proizvodnji, ena celovita vidna sporočila, ena pa oblikovalske zasnove.

Temmingu zlata medalja za očala
20. bienale si bo dobro zapomnil oblikovalec Markus Temming, ki mu je mednarodna žirija podelila zlato medaljo za model očal me Markus T. Žiranti pod vodstvom Španca Francisca Carrere so priznanje odličnosti ICSID namenili hladilniku iz kuhinjske linije Gorenje Pininfarina, priznanje odličnosti ICOGRADA si je prislužilo podjetje Gigodesign za celostno grafično podobo HIT Gorica, evropsko oblikovalsko priznanje BEDA pa je dobila steklenica Brachia Olive, ki sta si jo zamislili Izvorka Serdarevič in Jelena Zečevič.

Lepšanje predmetov je premalo
Carrera ter Judit Varhelyi, Leimei Julia Chiu, Jacques Lange in Carlo Branzaglia so splošni standard BIA 20 visoko ocenili, a so opozorili na upad inovativnoti in premalo izdelkov, ki bi ustrezali načeli, da so oblikovani za vsakogar. "Oblikovanje je več kot le lepšanje predmetov. Pomaga zadovoljevati človekove izzive in potrebe", so še opomnili v zapisniku, ki je spremljal podelitev nagrad. V skladu z ugotovitvijo žirija ni podelila nagrade EIDD - Design for All Europe, saj so ocenili, da nobeden od izdelkov ni narejev v skladu z načeli metodologije Design for All Europe.

Kaj lahko Slovenija še izboljša?
Ob jubilejnem bienalu so žiranti slovenskim oblikovalcem na srce položili tudi, da bi morali razviti tiste elemente, ki dajejo proizvodom dodatno vrednost. Kakovsot in kreativnost obrtnih in industrijskih tradicij bi morala obrniti v svoj prid in jih prilagoditi potrebam globalnega tržišča, so prepričani žiranti iz Španije, Madžarske, Japonske, Južnoafriške republike in Italije.

Med nagrajenci so tudi
Poleg glavnih nagrajencev pa je žirija na podelitvi nagrad na Fužinskem gradu pohvalila še Ognjevarni fasadni panel z globoko profilacijo Sekanka Davida Cugelja, Kozarec in steklenica za cockto Andraža Tarmana in Kopalniški sestav Primoža Tomšiča in Aljoše Podbrščeka, ki so prejeli priznanja za dobro zasnovo, podelila pa je tudi sedem častih pohval.

Nagrade pa so prejeli tudi študenti, letos drugič zapored. Nagrado RTV Slovenija so za kolo s pomožnim motorjem Motoros dobili Primož Porenta, Lojze Čemažar, Kristijan Levstek in Iztok Žgavec, ki sta jim pri delu pomagala mentorja Gregor Markelj in Igor Stanko.

Priložnost za predstavitev tujini
Ko smo že načeli temo slovenskega oblikovanja, naj omenimo, da v Arhitekturnem muzeju menijo, da je okrogla obletnica bienala dobra priložnost za pregled sprememb, ki jih je doživelo slovensko industrijsko oblikovanje v zadnjih štirih desetletjih, v katerih je slovenskim oblikovalcem pri 'pohodu v svet' pomagal tudi bienale industrijskega oblikovanja. Obenem pa je to tudi priložnost, da si slovensko oblikovanje v dobi hitrega širjenja informacij in idej, zaradi katerih domači oblikovalci niso več zaščiteni pred konkurenco iz tujine, zastavi nove cilje za prihodnost.

Naveza s slovenskim gospodarstvom
Letošnja postavitev v muzeju, v katerem je sicer osrednja slovenska zbirka s področij arhitekture, urbanizma, fotografije ter industrijskega in grafičnega oblikovanja, prinaša nekoliko drugačno zasnovo kot v prejšnjih letih. Ravnatelj Arhitekturnega muzeja Peter Krečič je povedal, da so organizatorji letos nekoliko več pozornosti kot kvantiteti razstavljenih izdelkov posvetili kvaliteti. V pripravljalnem obdobju pa je bilo veliko truda vloženega tudi v pridobivanje zainteresiranih pokroviteljev in iskanje partnerjev iz gospodarstva.

Zdi se skoraj logično, da bi morali imeti slednji velik interes za sodelovanje pri dogodku, ki predstavlja tisto, zaradi česar se vrednost pogosto tehnično enako kakovostnih izdelkov razlikuje. Ravno industrijsko oblikovanje je tisti del procesa industrijske proizvodnje, ki posameznemu izdelku zagotavlja dodatno vrednost. To še toliko bolj velja v današnjem času, ko vedno več revij na svojih straneh predstavlja modo in izdelke za uporabo v domačem gospodinjstvu. Kljub temu in kljub vedno večji priljubljenosti zares lepo oblikovanih gospodinjskih aparatov in pohištva v Sloveniji ima pri nas industrijsko oblikovanje še vedno premajhen ugled. Zato je Tatjana Fink, predstavnica gospodarstvenikov pri prireditvenem odboru, dejala: "Želim si, da bi industrijsko oblikovanje tudi v Sloveniji pridobilo pomen in da bi o njem govorili bolj optimistično kot do zdaj."
'Dodatna vrednost' bienala
Letošnji bienale industrijskega oblikovanja poleg osrednje razstave ponuja še vrsto spremljevalnih dogodkov. Na Fužinskem gradu bo med bienalom knjigarniško ponudbo s področja arhitekture, umetnosti in oblikovanja predstavljala knjigarna Vale Novak, med 5. in 7. oktobrom pa bo potekalo regionalno srečanje srednje-, južno- in vzhodnoevropskih oblikovalskih organizacij, katerega gosta bosta Peter Kersten in Dan Lenard.