Na novo o vesolju v sodobni umetnosti

Razstava Vrnitev v vesolje

Vesolje kot nepregledna mreža črnih niti? Foto: EPA

V muzeju Kunsthalle v Hamburgu so predstavljena dela 20 umetnikov, ki so ob ustvarjanju razmišljali o vesolju in njegovem raziskovanju.

Postavitev je nastala v kooperaciji muzeja in umetniškega programa družbe Siemens, poudarila pa naj bi v 90. ponovno obujeno zanimanje umetnikov za obravnavo "vesoljskih tem", zato so kuratorji razstavo tudi poimenovali Rückkehr ins All (Vrnitev v vesolje).

Niso utopisti kot Jules Verne
Dela umetnikov, ki so se ob koncu 20. stoletja navdušili za vesolje, so zato precej drugačna od tistih iz prve vesoljske umetniške dobe. Umetniška dela v Hamburgu se tako vesolja pogosto lotevajo na humoren način ali pa so celo zelo realistična predstavitev dela vesoljcev in astronomov ter nebesnih teles. Vesoljska umetnost je tako izgubila vsako čarobnost, je le še veren posnetek realnosti ali pa parodija nanjo.

Približno polovica del v muzeju Kunsthalle je nastala posebej za to razstavo, druga pa sta kuratorja Christoph Heinrich iz hamburškega muzeja in Markus Heinzelman iz umetniškega programa družbe Siemens "nabrala" iz že obstoječega opusa sodobnih likovnih ustvarjalcev.

Dvajset izbranih
Seznam umetnikov, katerih dela so predstavljena v pristaniškem mestu na severu Nemčije, obsega imena: Oliver van den Berg, Glenn Brown, Björn Dahlem, Beate Engl, Sylvie Fleury, Damien Hirst, William Kentridge, David Krippendorff, Ulrich Lamsfuß, Mars Patent, Bjørn Melhus, Angelika Middendorf, Aleksandra Mir, Marko Peljhan, Matthew Ritchie, Thomas Ruff, Tom Sachs, Michael Sailstorfer, Janek Simon in Jane & Louise Wilson.