Sliko, ki je 150 let veljala za izgubljeno, bodo 6. julija prodali na dražbi. Foto: epa
Sliko, ki je 150 let veljala za izgubljeno, bodo 6. julija prodali na dražbi. Foto: epa
Jan Brueghel mlajši - flamski krajinar 17. stoletja.
Jan Brueghel mlajši je s slikami zalagal celo kraljeve glave.

Sliko je povsem po naključju odkril umetnostni zgodovinar Andrew McKenzie, ki so ga v hišo poslali ocenit neko povsem drugo platno. McKenzijevo pozornost pa je takoj pritegnilo delo, naslikano v baročnem slogu, značilnem za flamske dežele 17. stoletja. Po temeljitih raziskavah se je izkazalo, da je slika eden izmed izjemnih primerov Brueghlovih krajin.

Takoj jo bodo prodali
Slika je več kot 150 let visela na istem mestu, lastnikom pa se ni niti sanjalo, kakšen dragulj hranijo. Očitno pa lastnike bolj kot slikarska umetnost zanima umetnost pridobivanja denarja. Takoj ko so izvedeli, da bi za sliko lahko iztržili približno 300.000 britanskih funtov (450.000 evrov), so se odločili, da sliko Rajski vrt prodajo na dražbi. Če ste se nad sliko navdušili, vam svetujemo, da se 6. julija podate v londonsko dražbeno hišo Bonhams, kjer bo na ta dan potekala velika dražba del starih slikarskih mojstrov.

Slikar s poslovno žilico
Jan Brueghel mlajši, eden najbolj vidnih predstavnikov flamske slikarske šole 17. stoletja, je zaslovel predvsem kot izjemen slikar krajin. Te tematike se je Brueghel mlajši lotil zgolj iz poslovnih razlogov. Premožni Nizozemci in evropski vladarji 17. stoletja so namreč stanovanja najraje okrasili z izjemno natančno izrisanimi krajinami, v katere so slikarji po možnosti nametali še celo vrsto živali, ki jih sicer najdemo na povsem različnih koncih sveta. Jan Brueghel mlajši je s svojimi deli oskrboval celo avstrijski in francoski dvor.

Rajski vrt vedno znova
Vendar pa vse vrste pokrajin niso bile enako priljubljene. Zahtevni naročniki so najpogosteje zahtevali sliko rajskega vrta ali pa sanjskih pokrajin iz skrivnostnih antičnih mitologij. Zato ni presenetljivo, da je Jan Brueghel mlajši naslikal celo množico rajskih vrtov. Prvega je ustvaril že leta 1620, ko mu je bilo komaj 20 let, danes pa krasi eno izmed razstavnih soban budimpeškega muzeja Szepmuveszeti.