Ženska, ki je v umetnost prvič stopila kot Eva v raju, je kmalu postala pisana rajska ptica, vredna samostojne upodobitve. Foto: Leopoldmuseum
Ženska, ki je v umetnost prvič stopila kot Eva v raju, je kmalu postala pisana rajska ptica, vredna samostojne upodobitve. Foto: Leopoldmuseum
Ursula Neugebauer: Tour en l´air (1998)
Neznosna lahkost bivanja: oblačila so vedno zgovorno pričala o položaju žensk v družbi.
Egon Schielle: Sedeča ženska

Telo, obraz, duša je naslov razstave, ki so jo v četrtek odprli v Leopoldovem muzeju na Dunaju in ki je združila umetniške upodobitve žena, nastale od 16. do 21. stoletja. Na ogled je 140 del iz zbirk Leopoldovega muzeja, ki se jim je pridružilo še 100 del iz različnih evropskih zbirk in galerij. Cilj kuratorjev Rudolfa in Elisabeth Leopold je bil ustvariti eklektično mešanico podob ženskega telesa, kot so ga umetniki videli nekoč, in nadvse sodobnih del na isto tematiko. Rodil se je pisan kolaž aktov, kompozicij, feministične in abstraktne umetnosti.

Ne zatiskajmo si oči
Z razstavo so v muzeju hoteli javnost opozoriti, da kljub vsem korakom v smeri enakopravnosti med spoloma v zadnjih stotih letih, diskriminacija, seksizem in nasilje nad ženskami marsikje še obstajajo. Obenem so želeli vzpostaviti dialog med časovno in prostorsko oddaljenimi umetninami. Slika Lukrecija in Tarkvinija Hansa von Aachena iz leta 1600 je tako postavljena ob bok francoski ekspresionistki Louise Burgeois, ki vihti mesarski nož nad ženskim torzom. Medtem ko je Aachen isti motiv (nasilja nad žensko) uporabil le kot izgovor, da je lahko upodobil golo telo, je Burgeoisova več kot 300 let kasneje s podobno kompozicijo hotela utelesiti podrejenost ženske v sodobni družbi.

Bleščeč "repertoar"
Na razstavi, ki si jo lahko ogledate do 2. oktobra, je predstavljenih skupaj 100 umetnikov, ki so se vsak na svoj način lotevali lika žene. Na razstavi so zastopani umetniki, kot so Albrecht Dürer, Lucas Cranach, Marc Chagall, Pablo Picasso, Vincent van Gogh, Emil Nolde, Gustav Klimt, Oscar Kokoschka, Egon Schiele in Henri Toulouse Lautrec. Kuratorja sta skušala pokazati tudi, da se avstrijska umetnost z dunajskim modernizmom ni izpela, in ob Schieleja in druge velikane obesila sodobne umetnike, kakršni so Hans Bellmer, Bettina Rheims, Gerda Leopold, Shirin Neshat, Elke Krystufek in Otto Mühl.