Na predvečer judovske tragedije

Portret predvojne judovske skupnosti v Berlinu

Roman Vishniac je za vedno ohranil podobe življenja v visoko kulturno razvitih judovskih skupnostih v Vzhodni Evropi.

Nacisti so izbrisali cvetočo judovsko kulturo.

Že sama stavba Judovskega muzeja v Berlinu je spomenik trpljenju judovskega ljudstva.

Kje so odraščali številni veliki nemški umi judovskega rodu - tudi Albert Einstein -, si lahko ogledate v Judovskem muzeju v Berlinu.

Roman Vishniac je za vedno ohranil podobe življenja v visoko kulturno razvitih judovskih skupnostih v Vzhodni Evropi. Foto:

Na predvečer druge svetovne vojne — Nacisti so izbrisali cvetočo judovsko kulturo.

Judovski muzej arhitekta Daniela Libeskinda — Že sama stavba Judovskega muzeja v Berlinu je spomenik trpljenju judovskega ljudstva.

Znameniti muzej arhitekta Daniela Libeskinda predstavlja fotografije Roberta Vishniaca, fotografa, ki je dokumentiral življenje cvetoče judovske skupnosti tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Berlinska judovska skupnost je bila eden izmed nemških kulturnih centrov, kjer se je vsakdo zanimal za umetnost, politiko ali filozofijo.

Razstava Berlin Romana Vishniaca s predstavitvijo visoke intelektualne razvitosti nemških judov dokazuje razsežnosti tragedije, ki so jo zakrivili nacisti. Po prvi svetovni vojni je namreč po koncu povojne obnove Nemčija stopila na pot hitrega kulturnega in tehnološkega razvoja. V tridesetih je tako veljala za enega izmed evropskih kulturnih središč, kjer sta bili umetnost in znanost zelo visoko cenjeni.

K temu razcvetu je veliko prispevala ravno judovska skupnost, katere člani so močno spodbujali izobraževanje in znanstveno delo. Ravno zaradi visoke duhovne razvitosti Nemčije je bil nacistični zločin še toliko večje presenečenje in tragedija izrednih razsežnosti.

Razkrite po avtorjevi smrti
Fotografije iz Vishniacove serije Izbrisana dežela so dokument civilizacije na stopnji razvoja, ki jo še danes, več kot 60 let po nastanku fotografij, le redko najdemo. Postavitev je zanimiva tudi zato, ker starosti fotografij navkljub teh oko javnosti ni velikokrat videlo. Avtor podob Roman Vishniak je fotografije Berlina, njegovih prebivalcev ter načina življenja in običajev Berlinčanov judovskega rodu hranil v zasebni zbirki do svoje smrti leta 1990 - rodil se je leta 1897 - in jih nikoli ni razstavil.

Razstava nima le velikega zgodovinskega pomena, ampak je obenem tudi poklon judom, ki danes živijo v Nemčiji. Pred drugo svetovno vojno je država gostila najbolj številno evropsko judovsko skupnost - pol milijona članov -, danes pa nemška judovska skupnost šteje 100.000 članov. To pa se utegne kaj hitro spremeniti. V zadnjem desetletju se je število judov v Nemčiji kar podvojilo; vračajo se potomci judov, ki so pobegnili v države nekdanje Sovjetske zveze in druge dežele Vzhodne Evrope.

Beg v zadnjem hipu
Roman Vishniac se je rodil v St. Peterburgu. Odraščal je v Moskvi, kjer je študiral biologijo in medicino, zato ni presenetljivo, da je velik del svojega fotografskega opusa posvetil slikam mikroskopskih delcev in bitij; velja tudi za pionirja mikrofotografije. V Berlinu se je Vishniac znašel leta 1920, ko se je v nemško prestolnico preselil s starši. Oko njegovega fotoaparata je hitro pritegnilo živahno življenje v judovski četrti. Morebitni nesrečni usodi pod nacistično oblastjo je Vishniac ušel z emigracijo v Pariz leta 1939, kasneje pa se je preselil v ZDA, kjer je živel do svoje smrti.

Razstava bo na ogled do 5. februarja 2006.