Nemška banka se je potrudila posebno pri zbiranju del ekspresionistov. Foto:
Nemška banka se je potrudila posebno pri zbiranju del ekspresionistov. Foto:
Ernst Ludwig Kirchner: Ženske na kolenih
V 25 letih je Nemška banka zbrala kar 50.000 umetniških del.
Arhitektka Zaha Hadid, prva ženska dobitnica prestižne Pritzkerjeve nagrade.
Zaha Hadid je z nenavadno konstrukcijo začasno povezala stavbi nemškega muzeja Guggenheim in Nemške banke. Foto: epa

Nemška banka je razstavo pripravila ob 25. obletnici zbiranja umetnin. V četrt stoletja je banka uspela zbrati kar 50.000 del in tako postala poslovni subjekt, ki se lahko pohvali z največjo umetniško zbirko.

Izbor 300 del
Pripravo razstave 300 del 140 avtorjev je Nemška banka zaupala 25 osebam, ki so se najbolj izkazale pri oblikovanju neprecenljive zbirke. Glavne atrakcije razstave, ki bo na ogled do 19. junija, so dela ekspresionistov Vasilija Kandinskega, Emila Noldeja in Ernsta Ludwiga Kirchnerja ter nekaterih vodilnih umetnikov obdobja po drugi svetovni vojni, katerih imena pa širšim množicam ne zvenijo prav znano. To so konceptualist Joseph Beuys, Georg Baselitz, Sigmar Polke in Gerhard Richter.

Premišljena poslovna poteza
Pri oblikovanju zbirke je bančnike vodila le ena misel - zbrati čim bolj kakovostna umetniška dela, zato niso niti poskušali na enem mestu zbrati del, ki bi bila tematsko ali slogovno usklajena. Čeprav v banki poudarjajo, da je bila odločitev za zbiranje umetnin predvsem posledica inovativnega duha vodilnih zaposlenih ter skrbi za čim boljše počutje strank in zaposlenih, ki si ob umetninah spočijejo utrujeno oko, pa ima resnica še drugo plat.

Umetnine so se namreč v drugi polovici 20. stoletja izkazale za skoraj najbolj donosno naložbo, ki lahko na dolgi rok prinese velike dobičke. Banke in podjetja se zato za njihov nakup vse bolj pojmujejo kot pridobitev gmotnih sredstev, ki jih je možno uporabiti, če se podjetje znajde v res hudih finančnih škripcih.

Konstrukcija Zahe Hadid
Razstave pa se utegnejo razveseliti tudi navdušenci nad arhitekturo. Ob tej priložnosti je namreč po načrtih arhitektke Zahe Hadid med stavbo Nemške banke in muizeja Guggenheim zrasla zanimiva konstrukcija, ki bo v času razstave povezovala obe stavbi.