Lassnigova prejme nagrado, ker je s svojimi deli slikarstvo spremenila v samoanalitično orodje, pri 90 letih pa predstavlja edinstven primer vztrajnosti in neodvisnosti, ki ga je treba slaviti, so zapisali v utemeljitvi nagrade.
Merzovo pa upravni odbor ustanove La Biennale di Venezia nagrajuje, ker se vse od 60. let prejšnjega stoletja ponaša s svojim edinstvenim umetniškim izrazom. V utemeljitvi nagrade piše, da je Merzova razvila poseben likovni jezik, v katerem se slikarstvo, kiparstvo in risba prepletajo v podobe, ki so na prvi pogled arhaične in prvobitne, v resnici pa gre za sodobne ikone.
Znana je tudi mednarodna žirija, ki bo izbirala dobitnike zlatih srebrnih levov. Na čelu žirije bo sedela umetnica Jessica Morgan, sestavljali pa jo bodo še Sofia Hernandez Chong Cuy (Mehika), Francesco Manacorda (Italija), Bisi Silva (Niger) in Ali Subotnick (ZDA).
Odstiranje tančice med ideologijo in umetnostjo
Kot je znano, bo Slovenijo na bienalu zastopala Jasmina Cibic, ki se v projektu Za naše gospodarstvo in kulturo ukvarja z vprašanjem mehke moči. Kaj torej države, ki sodelujejo na bienalu, razumejo kot tisto paradno točko, ki jo nato izvažajo kot kulturno politiko. Po besedah kuratorja Tevža Logarja poskuša projekt razkrivati tančico razmerja med ideologijo in umetnostjo, ki je sploh v kontekstu manifestacije, kot je beneški umetnostni bienale, izredno pomembna. Umetnica, ki je pri projektu upoštevala tematski okvir letošnjega bienala Enciklopedične palače, je o delu povedala, da je "parafraza osebnega sistema", kar je ena izmed značilnosti slovenskih ustvarjalcev. Cibičevi se zdi to normalno, "ker izhajamo s področja, v katerem je v umetniškem sektorju težko biti samoreferenčen, ker nimamo razvitega privatnega sektorja". Izhajala je iz realnega življenja, v katerem smo hočeš nočeš vpeti.
Umetnico zanima, kakšno vlogo ima sama kot predstavnica države na bienalu. "Sodobni umetnik ne želi biti nikoli viden kot nekdo, ki ima državo za klienta. Takoj ko imaš klienta, ki ima avtoriteto, je to običajno razumljeno tako, da te ta avtoriteta vodi v cenzuro. In seveda se pri predstavitvah v Benetkah pojavlja vprašanje, kako so bili umetniki izbrani, kako potekajo procesi selekcije in kako so ti procesi nastali," še razmišlja.
Cibičeva se pri postavitvi v beneški Galeriji A+A osredotoča na arhitekturni okvir slovenskega paviljona, ki je bil predhodno zasnovan kot zasebno bivališče. Paviljon bo umetnica preoblikovala po načrtih arhitekta Vinka Glanza za slovenski parlament, stene pa bo krasila tapeta z multiplicirano podobo endemitske vrste slovenskega hrošča Anophtalmus hitleri. Instalacija bo zajela celoten razstavni prostor. Postavitev, ki jo bodo v sklopu predogledov odprli 30. maja, spremlja katalog z besedili Logarja, Mladena Dolarja, Line Džuverović, Nike Grabar, Petje Grafenauer, Suzane Milevska in Janeta Rendlla. Beneški bienale se bo uradno začel 1. junija.