Od februarja do maja bo v Narodnem muzeju Slovenije (NMS) na Prešernovi na ogled razstava Skrivnost lože: Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem.

Skrivnostnost prostozidarskega gibanja že stoletja neti zanimanje množic za bratovščino. Delovanje organizacije se je spreminjalo in prilagajalo času. V svojih temeljih izhaja iz neformalnega dogovora o odgovornosti posameznega člana, da izboljša svet. Pravi cilji in nameni organizacije so po mnenju nekaterih poznani samo redkim izbrancem, ki zaupanih
skrivnosti ne izdajajo. Od tod izvira prepričanje nekaterih, da so dejavnosti, ki so potekale v prostozidarskih ložah, izvor večine zarot v moderni zgodovini.

Zaradi specifike fenomena se tudi muzejska in zgodovinska stroka z njim do pred kratkim nista sistematično ukvarjali. Tako bo prostozidarska zbirka, ki jo hrani NMS, ob 300-letnici gibanja prvič v celoti predstavljena javnosti.

V sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje bodo marca v NMS-ju na Metelkovi odprli razstavo Umetnost za vsakdan: Slovensko modernistično steklo. Slovensko oblikovanje stekla je enega svojih vrhuncev doseglo v obdobju modernizma, za katerega so značilne geometrijske oblike, čiste linije in odsotnost okrasa. Med 60. in 80. leti preteklega stoletja so slovenski oblikovalci oblikovanju stekla dali mesto, ki ga ima še danes. Postavili so temelje za visoko kakovost izdelkov, inovativnost in modnost oblik ter se tako popolnoma enakovredno vključili v evropske in svetovne smernice oblikovanja stekla.

Modernistično steklo je v naših muzejskih zbirkah dokaj redko. Ker je bilo največkrat izdelano za vsakdanjo rabo, se je uničilo in izgubilo. Največ modernističnega stekla hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, še posebej v zbirki Bio. Tudi v zbirki NMS-ja hranijo nekaj pomembnih kosov. Na razstavi bo tako razstavljenih 120 predmetov. Obenem pa v muzeju vabijo vse, ki doma hranijo katerega izmed kosov, da jih posodijo za postavitev. Na spletni strani muzeja so objavili katalog predmetov, ki jih iščejo.

Od maja do oktobra si bo v hiši na Metelkovi mogoče ogledati razstavo Poti samurajev: Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem. Lik japonskega bojevnika ljudi vznemirja že vsaj poldrugo stoletje, odkar se je dežela vzhajajočega sonca po dolgi osami začela odpirati svetu. Samurajska oborožitev kot tudi njegov etos in miselni svet so postali svojevrsten most, ki je japonsko kulturo približal Zahodu. Tako ni naključje, da se tudi Slovenci navdušujemo nad mojstrsko izdelanimi rezili, pretanjeno filozofijo, umetnostjo in borilnimi veščinami starodavne Japonske. Kako globoko segajo ti stiki, se marsikdaj niti ne zavedamo, so zapisali v muzeju.

Tako bodo ob podpori japonskega veleposlaništva v Sloveniji, ZRC-ja SAZU-ja in ljubljanske filozofske fakultete pripravili razstavo, na kateri bo javnosti prvič doslej celovito predstavljenih okoli 50 izbranih primerkov japonskega orožja in zaščitne opreme iz NMS-ja ter več zasebnih zbirk.

Med junijem in septembrom bodo v NMS-ju na Prešernovi gostili razstavo Archaeomusica: Raziskovanje glasov in glasbe stare Evrope. Namen postavitve je na sodoben način poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja, vse od starejše kamene dobe do rimskega in srednjeveškega časa. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz Divjih bab odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu.

Obiskovalci bodo glasbo stare Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z replikami in številnimi glasbenimi posnetki. Razstava je rezultat evropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje po evropskih razstaviščih. Po Ljubljani bo obiskala Rim.

V decembru pa bodo v NMS-ju na Prešernovi na ogled postavili novi del stalne razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov.

Razstava bo predstavila številne arheološke najdbe, ki zrcalijo večplastne zgodbe in pričajo o svojstveni kreativnosti železnodobnih ljudi. Obiskovalce bo popeljala od cvetočega dolenjskega halštata in nenavadne skupnosti Bele krajine, prek gorenjske železnodobne metropole v rudonosni Bohinj, med Posočane ter do notranjskih in kraških bojevnikov.