Poklic brusilca je številne Rezijance zanesel vse do skrajnih meja Južne Evrope. Foto: SEM
Poklic brusilca je številne Rezijance zanesel vse do skrajnih meja Južne Evrope. Foto: SEM

Z razstavo Potujoči brusači iz Rezije je Slovenski etnografski muzej osvetlil poklic, ki še danes določa ne le način služenja denarja, temveč tudi celovit način življenja nekaterih predstavnikov ene od s Slovenci tesno povezanih narodnostnih skupnosti.



Zaupni cesarski brusilec
Vsi brusilci pa niso vneto potovali. Nekateri so svoje brusilske delavnice postavili v mestih avstro-ogrske monarhije, Srbije in Romunije. Rezija je rodila tudi nekaj prav posebno podjetnih sinov. Giuseppe Trancon iz Liščac se je naselil v Sopron na Madžarskem in se povzpel celo do položaja "zaupnega brusilca" avstrijskega cesarskega dvora.

Nekateri brusilci so svojo dejavnost "obdelave" kovin dopolnili s cinkanjem bakrenih posod in peči ter s popravljanjem dežnikov. Za Rezijo so bili tako značilni tudi potujoči kleparji.

Brusilci kamor koli pogledaš
Razstavo v etnografskem muzeju je pripravil muzej brusilcev iz Solbice v Reziji, pravega središča brusaške obrti, kjer naj bi v prvih letih 20. stoletja poklic brusilca opravljalo kar 20 odstotkov vse moške delovne sile. Muzej brusilcev iz Solbice je postavitev zasnoval v sodelovanju z Odborom za spomenik brusilcev - C.A.M.A. in z Zvezo slovenskih kulturnih društev v Reziji. Zaradi "priljubljenosti" poklica so leta 1998 v kraju Solbice postavili spomenik v čast brusilcu.

Z razstavo pa predstavitev posebnosti rezijanske kulture še ne bo pri kraju. V okviru spremljevalnega programa bodo svojo tradicionalno obrt v muzejskih prostorih predstavili pravi Rezijanci, 17. decembra bo SEM gostil predstavitev rezijanske glasbe, 12. januarja pa bo na vrsti še lutkovna predstava Zverinice iz Rezije. Uprizorila jo bosta Jelena Sitar in Igor Cvetko, ki bosta vodila tudi lutkovno delavnico.