ki so v prekmurski naravi postavljeni pred prav poseben izziv. Ustvarjati morajo namreč v parih.

Na ta način nastajajo skupna dela, ki odražajo stik različnih držav in kultur. Sadove letošnje kolonije si lahko še do 21. avgusta ogledate na razstavi v lendavskem Muzeju meščanstva.

Vsak udeleženec, ki je pripravljen sprejeti izziv, je na koncu nagrajen z bogato izkušnjo, so prepričani organizatorji kolonije. Ta izkušnja morda pomeni premik v lastnem umetniškem ustvarjanju, novo prijateljstvo (en umetniški par, ki se je na LindArtu spoznal, se je pozneje tudi poročil), nekateri pari pa so celo tako navdušeni in kompatibilni, da tudi pozneje sodelujejo in skupaj razstavljajo, pravi Dubravko Baumgartner, umetniški vodja kolonije in kustos zavoda Galerija - Muzej Lendava.

Letos so v parih ustvarjali Dora Bakek iz Hrvaške in Maruša Štibelj iz Slovenije, Ambrus Gerő iz Madžarske in Jelena Jovančov iz Črne gore ter Branka Lalić in Dalibor Milojković iz Srbije.

Kolonija LindArt je posebna tudi po tem, da imajo prav vsi, ki pridejo na skepno odprtje razstave, možnost soodločati o tem, kateremu tandemu je umetniško delo najbolje uspelo, zmagovalca pa dobita prihodnje leto na lendavskem gradu samostojno razstavo. Lanska zmagovalca, slovenski kipar Jure Markota in srbska slikarka Jovana Mitić, bosta tako na lendavskem gradu razstavljala letos med 7. oktobrom in 5. novembrom, letos pa sta največ glasujočih prepričala Branka Lalić in Dalibor Milojković iz Srbije.

Nekaj kratkih vprašanj o koloniji smo zastavili tudi njenemu umetniškemu vodji, Baumgartnerju.

Likovna kolonija LindArt je unikat zato, ker sodelujoče umetnike z žrebom porazdeli v pare, nato pa morajo v desetih dneh ustvariti skupno umetniško delo. Na kakšnem konceptu temelji ta ideja "prisilnega" timskega dela? Zdi se v nasprotju z individualno naravo umetniškega ustvarjanja.
Beseda prisilno je morda pregroba. Naj poudarim, da je umetnikom ob prijavi na kolonijo znan način dela na koloniji. Izbrani, povabljeni umetniki tako vedo, da jih čaka nov in drugačen izziv. Stereotipsko velja, da so umetniki samosvoji in da niso vajeni timskega dela. Ob ustvarjanju v tandemu pa se pokaže, da so tudi umetniki pri svojem delu pripravljeni sprejemati kompromise in da to lahko njihovo delo bogati.

Ste se pri uvajanju tandemskega ustvarjanja zgledovali po kakem tujem zgledu? Kako uveljavljen je tak pristop v tujini?
V tujini je tak tandemski način dela sicer znan, vendar redek. Večinoma se pojavlja tandemsko delo dveh umetnikov, ki se ne povežeta naključno, ampak se naprej odločita za takšen način umetniškega sodelovanja in ustvarjanja. Kolonija LindArt, kjer so dvojice naključno izžrebane, je edinstvena in nekaj posebnega.

Je tovrsten način dela v parih v preteklosti kdaj privedel do nepremostljivih razlik in sporov med sodelavcema? Uspe vsako leto vsem tandemom oddati svoja dela?
V desetih letih, odkar je moto likovne kolonije LindArt "so-deluj" oz. "co-operate", je še vsem umetniškim dvojicam uspelo oddati dela za razstavo. Res je, da se vsi tandemi ne ujamejo enako dobro in da so včasih razlike težje premostljive in morda traja dan ali dva dlje, da umetnika najdeta skupen jezik. Drži pa tudi, da se morata oba potruditi, izstopiti iz območja udobja, komunicirati in preseči razlike. Toda vsako leto so tudi dvojice, ki pravijo, da so imeli pri žrebu "srečo". Včasih kakšen tandem deluje skupaj celo tako dobro, da ni mogoče ugotoviti, da gre za delo dveh avtorjev.

Je Lendava s svojo pokrajino običajno osrednji tematski navdih za sodelujoče avtorje?
Umetniki si izbirajo najrazličnejše motive in tematiko. Pogosto jih navdušujeta panonska ravnica tik pod vznožjem Lendavskih goric in Lendava s svojimi znamenitostmi, večkrat najdejo navdih v trenutno gostujočih razstavah v Galeriji - Muzeju Lendava, ki v času kolonije navadno gosti imena svetovnega formata, letos na primer dela Joana Mirója. Ni pa to edini navdih. Umetnika pogosto ideje črpata iz lastnih del in drug od drugega, najpogosteje takrat, ko je njun ustvarjalni opus popolnoma različen tako glede motivike kot tudi v tehniki ustvarjanja.

Je res, da zmagovalca vsakoletne kolonije določite skrajno demokratično - z glasom ljudstva?
Vsak obiskovalec odprtja razstave prejme glasovnico in odda glas za svoj najljubši tandem. To predstavlja 50 odstotkov točk. Drugih 50 odstotkov točk predstavljajo glasovi 10-članske strokovne komisije. S skupnim seštevkom točk se nato določi zmagovalec.

Zasledili smo podatek, da je Lendava najbrž občina z največ akademsko izobraženimi likovniki na prebivalca. Čemu gre po vašem mnenju pripisati to statistiko? Navdihujoči moči narave?
Če ste obiskali Lendavo, potem ste najbrž občutili njen genius loci (duh kraja), ki je vsekakor nekaj posebnega, in to se gotovo odraža tudi v likovni umetnosti. Ne gre pa pozabiti, da so za to, da iz mladih nadobudnih ustvarjalcev zrastejo akademsko izobraženi likovniki, pomembni predvsem dobri mentorji in pedagogi.

Tudi sami ste po poklicu akademski slikar. Kako svojo prvo ljubezen usklajujete z delom v galeriji in organizacijo LindArt? Je na koncu kovačeva kobila bosa? Drugače povedano, si lahko še izborite potrebni čas in mir za lastno ustvarjanje?
Drži, da sem akademski slikar, a z enakim žarom kot ustvarjam svoje slike se posvečam tudi delu kustosa in grafičnega oblikovalca v Galeriji – Muzeju Lendava. Veseli me, da imam priložnost biti del velikih projektov, od odmevnih razstav do organizacije likovnih kolonij. Številne službene obveznosti mi sicer res vzamejo veliko časa, a se, ko mi le uspe, umaknem v svoj atelje in posvetim svoji "prvi ljubezni", kot ste to poimenovali.

Letos je precej pozornosti v slovenski javnosti pritegnila tudi vest, da se Lendava pripravlja na kandidaturo za EPK 2025. Leta 2012 je pod okriljem Maribora pri oblikovanju Evropske prestolnice kulture sodelovalo šest mest. Lahko Lendava tak orjaški projekt zmore sama?
Najbrž nisem najbolj pristojen za odgovore na vprašanja, povezana z EPK-jem. Kolikor sem o projektu seznanjen, ni bilo mišljeno, da bi Lendava tak orjaški projekt prevzela popolnoma sama, temveč v sodelovanju z bližnjimi mesti tudi prek slovenskih meja. Mislim, da sta naša obmejna lega in multikulturnost kraja naš velik plus.

Projekt EPK 2012 se je spopadal tudi s številnimi težavami, notranjimi razkoli in kritikami na nacionalni ravni. Se boste učili tudi iz njihovih napak?
Učiti se iz tujih napak je najcenejša šola. Upam, da bo Lendava to znala izkoristiti.

Galerija - Muzej Lendava bi imel najbrž pri EPK-ju vlogo enega izmed osrednjih prizorišč. Kako vidite svojo vlogo in razvoj v tem kontekstu?
Sodelavci Galerije - Muzeja Lendava si že vrsto let prizadevamo zagotavljati kakovosten program. Menim, da nam to odlično uspeva, ne zgolj s projektom Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu in mednarodnima likovnima kolonijama LindArt ter odlivanje v bron, ampak tudi s preostalim zelo obsežnim in kakovostnim programom doma in po vsej Evropi. Veliko je še idej in potenciala, a se zavedamo, da trenutna gospodarska situacija ni naklonjena umetnosti in da smo lahko z našimi trenutnimi dosežki zadovoljni, saj gotovo gledamo iz povprečja. EPK bi zato Galeriji - Muzeju Lendava morda lahko dal novih moči in sredstev za uresničitev še kakovostnejšega programa.

V letu 2017 lahko menda v Lendavi pričakujemo razstavo del Salvadorja Dalíja. Nam lahko zaupate že kake podrobnosti o tem, za kakšen izbor bo šlo?
Res je, v letu 2017 bomo v Galeriji - Muzeju Lendava gostili dela Salvadorja Dalija. O izboru del je še nekoliko prezgodaj govoriti, saj izbor del še poteka. Predstaviti želimo dela, ki v slovenskem prostoru še niso bila predstavljena in bodo zanimiva za naše obiskovalce.