Pozneje pa prikaže tudi dela med njegovimi učnimi leti v Italiji, kjer je preživel osem let in se spoznal z deli velikih renesančnih umetnikov Michelangela in Rafaela ter naprednim slogom Caravaggia. Iz tistega obdobja je tudi skupina portretov iz Genove, v katerih se prvič pokaže Rubensova dovršenost slikanja s čopičem. Vrhunec razstave je skupina del s herojskimi motivi, ki jih je naslikal po vrnitvi v Antwerpen, med njimi tudi sliki Samson in Dalila ter Pokol nedolžnih, deli, ki sta bili nazadnje skupaj postavljeni v Rubensovem slikarskem studiu.

Navdih v Antiki in renesansi
Rubens je pri svojem ustvarjanju pogosto posnemal druge umetnike. Tako je navdih iskal pri antičnih kipih, pa tudi pri velikem renesančnem umetniku Leonardu da Vinciju, Tizianu, ki je ustvarjal v 16. stoletju, in največjih svojih sodobnikih, med katerimi je bil tudi Caravaggio. Rubens je pogosto posnemal njihova dela in pri tem eksperimentiral s slogom slikanja in tehnikami. Peter Paul Rubens, ki je bil rojen v Nemčiji, a se je z družino kmalu preselil na Nizozemsko, se je s slikanjem začel ukvarjati pri štirinajstih, ko se je učil pri krajevnem slikarju. Nato je bil vajenec še pri dveh umetnikih, dokler ni bil leta 1598 sprejet v ceh slikarjev Antwerpna in je lahko začel samostojno delovati. Še pred svojim odhodom v Italijo je pogosto posnemal dela italijanskih slikarjev. V delu Bitka Amazonk si je nekatere detajle konjev in ljudi izposodil pri Leonardu, motiv pa se je ponovil še v nekaj njegovih zgodnejših delih.

Popotovanje po Italiji
Tako kot večina umetnikov s severne Evrope si je tudi sam želel obiskati Italijo, domovino renesanse in velikih antičnih del. Tako je leta 1600 pripotoval v Benetke, kjer se je spoznal z deli Tiziana, Tintoretta in drugih ter začel v svoja dela vključevati njihov slog in tehniko slikanja. V Italiji je Rubens dobil kar nekaj pomembnih naročil bogatih aristokratov, za katere je slikal predvsem portrete. Veliko je potoval in obiskal Firence, Genovo in Rim, verjetno pa tudi Padovo, Verono, Parmo, Bologno in Milano. V Rimu je Rubens stanoval v vili Medici, ki je bila že takrat domovanje velikih umetnin, obiskal pa je tudi vatikansko zbirko in druge pomembne zbirke v Rimu, kjer je slikal najbolj znane kipe. To se začuti v njegovih takratnih slikah, na katerih so figure - vojaki ali Samson - trdne in mišičaste. Po smrti mame se je vrnil v Antwerpen, kjer je postal uradni slikar nadvojvode Alberta in njegove žene Izabele. Njegovi sestavi, še posebej postavitev figur, so postali prefinjeni. Čeprav je navdih še vedno iskal pri drugih umetnikih, je bil njegov slog kljub temu izviren.