V Parizu je vrata odprla nova razstava 50-letne teniške prvakinje Martine Navratilove, ki je platna pripravljala zadnja štiri leta v medijski osami in s pomočjo slovaškega umetnika Juraja Kralika. Slike sta ustvarjala tako, da je Martina v platno udarjala žogice, namočene v barvo. "Pri vsem skupaj mi je bilo všeč to, da sicer udarjaš žogico, a ne veš čisto natančno, kaj počneš," je svoje umetniško udejstvovanje opisala Navratilova. V barvo je primešala še malo peska z igrišča, kjer je ravno ustvarjala.

Ideja pravzaprav ni bila njena ...
V teniškem centru v Roland Garrosu, domu Odprtega prvenstva Francije, je razstavljenih 60 slikarskih del - pointilističnih odtisov žogic, pa tudi bolj "prozaičnih" del s teniško motiviko, na primer loparji in superge. Na idejo je pravzaprav prišel Juraj Kralik, ko je nekega dne obiskal rojstni kraj češke tenisačice. Nekaj podobnega je grafični umetnik bojda skušal začeti že kar nekaj časa, a je iskal primernega športnika, ki bi ga "spoštoval tako zaradi športnih dosežkov kot tudi zaradi umetniške žilice in po človeški plati". Leta 2000 je predlagal sodelovanje Navratilovi in naslednja štiri leta sta svojo umetnost zanesla na nekaj najslavnejših igrišč na svetu - v New Yorku, Melbournu, Parizu in Wimbledonu.

Razlaga simbolike
Navratilovi je najljubše platno Way of My Life (Pot mojega življenja), ki bi ga laik opisal kot dve spirali, ki se sučeta proti robu slike. "To je metafora za mojo kariero; zavoj na koncu pove, da je že končana." Prva dama tenisa je v 31 letih kariere osvojila kar 354 turnirjev; upokojila se je lani, ko je zmagala v dvojicah na ameriškem odprtem prvenstvu.

A. J.