Oglas
Bratuša se namreč v Mestni galeriji Piran predstavlja s projektom Neimenovani. Neimenovane je Bratuša lani postavil v galeriji Circulo de Bellas Artes v Madridu, Obalne galerije Piran pa so postavitev upravnemu odboru Prešernovega sklada predlagale kot projekt, vreden ovenčanja s ugledno nagrado.
Pretres v slovenskem kiparstvuJedro cikla Neimenovani tvorijo brezizrazna telesa, ki jim ne moremo določiti ne značaja ne spola. To so gole podobe, o katerih si zgodbo vsak oblikuje sam. S svojimi prosojnimi, skoraj eteričnimi bitji naj bi Bratuši uspelo zarezati v sodobno slovensko kiparstvo. To novo prelomno stanje prinaša figure, ki na povsem subtilen način prinašajo spoznanja o naši eksistenci. Morda bi lahko potegnili vzporednico med anonimnostjo Bratuševih figur in anonimnostjo posameznika v sodobni družbi.
Brezizraznost posameznika
Vsak je le brezizrazna lisa na polju človeškega mravljišča, na katerem lahko svojo sled trajno vtisne le z nekim "dodatkom", ki ga obesi na svoje telo. Individuov ne presojamo več po njihovem značaju, temveč presojamo le njihovo delo, za katerega potrebujejo neki pripomoček. Tudi Mirko Bratuša je svojim brezspolnim dušam nadel vsaki po en dodatek. Seveda ne bo nič narobe, če boste sami ob ogledu razstave prišli do povsem drugačnih spoznanj o sporočilnosti bledih teles.
Tokratna postavitev Neimenovanih prinaša nadgradnjo razstave v Madridu, ki so jo Obalne galerije Piran organizirale s podporo Ministrstva za kulturo. V Mestni galeriji Piran so začasni dom našla namreč tudi nekatera dela, ki jih je Bratuša ustvaril že pred serijo Neimenovani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje