Muzejsko zbirko v prostorih, imenovanih Zeleni svod (Grünes Gewölbe), sme vsako uro obiskati le 120 ljudi, zato se pred dresdenskim gradom vsako jutro vije vrsta ljudi, ki želijo še isti dan vstopiti v zakladnico. Foto: EPA
Muzejsko zbirko v prostorih, imenovanih Zeleni svod (Grünes Gewölbe), sme vsako uro obiskati le 120 ljudi, zato se pred dresdenskim gradom vsako jutro vije vrsta ljudi, ki želijo še isti dan vstopiti v zakladnico. Foto: EPA
Grünes Gewölbe
V dresdenskem gradu je na ogled okoli 3.000 predmetov, izdelanih iz zlata, srebra, draguljev, jantarja in slonovine. Zbirka zato velja za največji muzejski zaklad. Foto: EPA
Grünes Gewölbe
Zeleni obok je kot sobano čudes (Wunderkammer) leta 1723 ukazal urediti saški volilni knez in poljski kralj Avgust II. Močni. Foto: EPA

Vsak dan več deset ljudi zaman čaka pred dresdenskim gradom, katerega del je muzej. Ta predstavlja okoli 3.000 predmetov, izdelanih iz zlata, srebra, dragih kamnov, slonovine in jantarja. Po številu obiskovalcev Zeleni svod nikakor ne vodi med nemškimi muzeji. V letu dni ga je obiskalo "le" 320.000 ljudi, a zato, ker so restavratorji zapovedali, da sme v muzej vsako uro vstopiti le 120 ljudi. V kolikor si vstopnice ne zagotovite že v predprodaji, se morate na ogled zakladnice odpraviti že pred osmo uro zjutraj. Le tako lahko upate, da vas bo še isti dan zaslepil odblesk, ki ga povzročajo "nakopičene" dragocenosti.

Plemeniti mišičnjak, zaljubljen v vse lepo
Dresdenske "sobane dragocenosti" so eno največjih baročnih čudes. Leta 1723 jih je ukazal urediti saški volilni knez in poljski kralj Avgust II. Močni. Vladar, ki si je vzdevek prislužil zaradi svoje izredne fizične moči, je bil velik ljubitelj arhitekture in sploh vsega lepega. Med njegovo vladavino so v Dresdnu zgradili mnogo izredno lepih palač, in mesto je zaslovelo po vsej Evropi. V dvoranah, imenovanih Grünes Gewölbe, so zbrani zakladi, ki so jih plemiči iz dinastije Wettiner zbrali med obdobjema renesanse in klasicizma.

Veliki restavratorski podvig
Z zbirko danes upravljajo Državne umetniške zbirke mesta Dresden (Staatliche Kunstsammlungen Dresden), a vendar dolgo niso bile na ogled. Del soban Zelenega svoda je bil namreč v bombardiranjih ob koncu druge svetovne vojne popolnoma uničen, obnova pa je bila dokončana šele lani. Obnova Zelenega svoda velja za enega največjih restavratorskih podvigov na svetu, saj so restavratorji ponovno ročno izdelali vse okrasje, ki ni le običajen štuk, pač pa skoraj tako dragoceno kot v sobanah prikazani zakladi. Ti med vojno na srečo niso bili uničeni, saj so jih še pred glavnimi napadi zavezniških sil spravili na varno. Nemci pa jih niso mogli razstaviti niti po vojni. Kot vojni plen so namreč zaklad zaplenili Sovjeti. Vrnili so jih že leta 1958, po letu 1974 pa je bil izbor nekdanje "opreme" Zelenega svoda razstavljen v dresdenskih muzejskih prostorih Albertinum.

Obnova gradu končana leta 2013
Z obnovo Zelenega svoda pa restavriranje dresdenskega gradu še ni bilo dokončano. Grajsko stavbo, katere zametek je med letoma 1533 in 1535 postavil vojvoda Georg, bodo restavratorji "obdelovali" še vsaj do leta 2013. Že za leto 2009 pa je predvidena razširitev grajske muzejske zbirke. Jeseni tega leta naj bi odprli tako imenovano turško sobo (Türckische Cammer), v kateri bodo na ogled postavljeni orientalsko orožje, oblačila in šotori, ki jih je med 16. in 19. stoletjem kot darila, pa tudi z nakupi, za svojo zbirko pridobila dresdenska orožarna.