Oglas
Milanska galerija Brera je namreč zavrnila možnost, da bi znamenita Mantegnova slika Mrtvi Jezus odpotovala v Mantovo, mesto, v katerem je Mantegna več kot 40 let (od leta 1460 pa do svoje smrti leta 1506) delal za družino Gonzaga, ki je skoraj 400 let vladala vojvodini Mantovi.
Vojna Vittoria Sgarbija - na pomoč hiti ministerVittorio Sgarbi, podsekretar na ministrstvu za kulturo v nekdanji Berlusconijevi vladi in glavni organizator razstave, je ogorčen. Galerijo, ki trdi, da bi se slika zaradi krhkosti na potovanju med Milanom in Mantovo lahko uničila, je obtožil neutemeljenega laganja in nerazumnega izmikanja sodelovanju pri pripravi velike razstave. Sgarbi in drugi člani odbora za pripravo razstave, ki ga vodi nekdanji podsekretar, je tako zelo prepričan v resničnost svojih besed, da se je obrnil celo na novega ministra za kulturo, Francesca Rutellija. Ta se ni želel vmešati v spor in se je odgovornosti znebil na eleganten diplomatski način: za izdajo mnenja o zadevi Mantegna je pooblastil strokovnjake na tem področju.
Ti svoje sodbe še niso podali, a obstaja velika možnost, da bodo Sgarbija 'pustili na cedilu'. Oglasila se je namreč 'nepristranska' strokovnjakinja Jennifer Fletcher, strokovnjakinja za renesančno umetnost severovzhodne Italije in članica londonskega inštituta Courtauld. Fletcherjeva je dejala, da tudi sama sumi, da je slika preveč krhka, da bi jo smeli poslati na takšno pot. Teksturo bi lahko poškodovale predvsem nenadne spremembe temperature in udarci, ki jih nikoli ne moremo zanemariti. Galerija Brera tako upravičeno ne želi tvegati prevoza, ki bi lahko uničil tako dragoceno sliko.
Mantegna je opremil svoj grob
Mrtvi Jezus je eno najznamenitejših del Andrea Mantegne, ki velja za prvega povsem renesančnega mojstra na območju današnje severne Italije. Delo ni zanimivo le zato, ker ponazarja pozni Mantegnov slikarski izraz (Mantegna je delo dokončal le malo pred svojo smrtjo), ampak tudi zaradi okoliščin, v katerih je slika nastala. Zelo verjetno je namreč, da je tedaj že več kot sedemdesetletni slikar podobo mrtvega Jezusa naslikal kot 'opremo' svojega zadnjega počivališča.
Sliko so namreč v slikarjevem ateljeju našli šele po njegovi smrti. Mrtvi Jezus je pomenil tudi enega izmed prebojev v obdelavi te biblijske teme. Mantegna je namreč Kristusa naslikal iz perspektive žalujočega, ki se je prišel poklonit mrtvemu preroku. Bližnji pogled z vznožja pa naj bi pripomogel k občutju intimne vezi med občudovalcem slike in upodobljenim Jezusom.
Manjkal bo tudi Sveti Sebastjan
Mrtvi Jezus pa verjetno ne bo edino pomembno platno iz Mantegnovega opusa, ki bo manjkalo na razstavi v Mantovi. Vittoriu Sgarbi ni uspelo prepričati niti lastnikov neke zasebne beneške zbirke, katere del je Mantegnovo delo Sveti Sebastijan. A razlog je tokrat drugačen. Sliko menda ravno zdaj restavrirajo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje