Lincoln, ki se je zavzemal za odrpavo suženjstva, ni na volitvah v New Yorku nikoli dobil več kot 35 odstotkov glasov. Foto:
Lincoln, ki se je zavzemal za odrpavo suženjstva, ni na volitvah v New Yorku nikoli dobil več kot 35 odstotkov glasov. Foto:
Temnopolta prebivalka
Čeprav so bili osvobojeni sužnji v New Yorku svobodni, je v mestu vladal rasizem. Foto: EPA
Zaradi potreb po delavcih so milijon sužnjev iz severnih prepeljali v južne ameriške države. Foto: EPA
New York
New York ne more biti ravno ponosen na svojo vlogo pri suženjstvu in njegovi odpravi. Foto: EPA

Newyorška zgodovinska družba je namreč pripravila razstavo Razdeljeni New York, na kateri zajema čas med letoma 1827 in 1865. Med odpravo suženjstva v mestu in koncem državljanske vojne je v mestu prevladovalo izrazito protičrnsko vzdušje, veliko prebivalcev pa je suženjstvo podpiralo, saj je omogočalo gospodarski razcvet.

Razstava temelji na knjižnih delih, izdanih v zadnjih štirih letih, ki govorijo o tem, da New York ne more biti ponosen na svojo vlogo pri suženjstvu in njegovem odpravljanju. Suženjstvo je sicer res bilo odpravljeno leta 1827, a so se v letih, ko so se po newyorških ulicah sprehajali svobodni temnopolti prebivalci, medtem ko je bogatel sloj prebivalstva, ki se je ukvarjal s trgovino in financami, razvile številne kvaziznanstvene teorije o večvrednosti določene rase.

Rok si niso mazali, a dobiček bi vseeno ...
Poleg tega ne more biti New York ponosen niti na vlogo, ki jo je odigral pri trgovini z bombažem. Mesto je financiralo velik del plantaž na jugu, poleg tega pa je trgovino in transport prikrojilo tako, da lastniki plantaž niso mogli bombaža neposredno izvažati v Evropo, ampak so morale pošiljke na staro celino odpotovati iz New Yorka, kar je izdatno prispevalo v mestni proračun.

Selitev s severa na jug
Razstava, ki jo je postavil kustos Richard Rabinowitz, spominja tudi na dolgo pozabljeno, a pomembno poglavje ameriške zgodovine, v katerem so milijon sužnjev iz Marylanda, Virginije in vzhodnih delov obeh Karolin prisilno poslali v južne države, kot so Georgija, Alabama in Mississippi, da bi z njimi zadovoljili potrebe hitro rastoče industrije bombaža. Indijance so iz teh držav prisilno izgnali, da so dobili prostor za plantaže, s selitvijo pa so nasilno ločili tudi številne suženjske družine, v katerih so nekateri člani ostali na severu, drugi pa so morali oditi na jug.

Republikanci proti suženjstvu
Med letoma 1815 in 1860 se je število sužnjev z dveh podvojilo na štiri milijone. Suženjstvo je v deželi prav cvetelo, zato so bili na severu zelo vznemirjeni, je pojasnil Rabinowitz in dodal, da so prav zaradi njegovega uspeha lastniki sužnjev to ureditev želeli razširiti še na sever, medtem ko so se republikanci na severu temu upirali, kar je pripeljalo do državljanske vojne in zmage republikancev, ki so si prizadevali za odpravo suženjstva.

16 let povečanega zanimanja
Čeprav so bili prav republikanci tisti, ki so v nasprotju z demokrati želeli odpraviti suženjstvo, pa zdaj 90 odstotkov temnopoltih Američanov voli demokrate, je primerjavo navedel kustos razstave, ki bo v New Yorku na ogled do septembra 2007. S podobno temo so se prebivalci in obiskovalci lahko seznanjali že pred koncem tega tedna, ko so razstavo Razdeljeni New York odprli, saj je bila do zdaj na ogled razstava Suženjstvo v New Yorku. K povečanemu zanimanju za to temo je veliko pripomoglo odkritje afriškega pokopališča, ki so ga leta 1990 našli na Manhattnu v New Yorku.