Tihožitje s travniškimi cvetlicami in vrtnicami nič ne spominja na znamenite sončnice ali lilije, saj gre za delo starejšega datuma. Vincent van Gogh jih je naslikal leta 1886, v času, ko sta z bratom Theom bivala v Parizu. Šele tam se je v svojem času spregledani umetnik spoznal z impresionizmom in predstavniki postimpresionizma in vpliv umetnosti Pissara, Moneta, Gaugina in Seurata je posvetlil slikarjevo paleto, njegova poteza pa je postala kratka in nagla.
Od leta 1974 je pričujoča slika šopka v lasti nizozemskega muzeja Kröller-Müller v Otterlu, kjer je zdaj prvič tudi razstavljena. Pravzaprav se je o sliki od vsega začetka govorilo kot o van Goghovem delu, vendar so strokovnjake porajali dvomi ne le zaradi neobičajnega sloga, ampak tudi zaradi nič manj presenetljivega formata platna (100 krat 80 centimetrov).
Kaj je pokazala slika pod sliko?
Zdaj je infrardeča reflektografija pokazala, da gre gotovo za van Goghovo sliko cvetličnega tihožitja, s katero je mojster preslikal prvotno upodobitev dveh rokoborcev. Rentgen je omogočil natančnejšo preučitev prvotne slike, poteze čopiča in barvni pigmenti pa so potrdili, da gre za van Goghovo roko.
Platno neobičajno velikih dimenzij je bilo v resnici v tistem času standarden format za figuralne prizore na antwerpenski akademiji, kjer je van Gogh tedaj ustvarjal. Tudi upodobitev rokoborcev je po besedah Van Goghovega muzeja v Amsterdamu Louisa van Tilborgha značilna za antwerpensko akademijo tistega časa.
Rokoborca iz časa študija v Antwerpnu
V Antwerpen je Vincent prispel novembra leta 1885. Januarja leto pozneje se je tam vpisal na akademijo, kjer je v študij sodila upodobitev rokoborcev. Po učiteljevem prigovarjanju je Vincent kupil veliko platno, nove čopiče in barvo, o katerih je 22. januarja pisal tudi v pismu Theu, saj je potreboval denar za nakup. O rezultatu je Vincent pisal bratu teden pozneje. "Ta teden sem naslikal veliko delo z dvema aktoma, rokoborcema." S sliko je bil zadovoljen.
Šopek je tako bujen z razlogom
Februarja istega leta je Vincent platno vzel s seboj v Pariz, kjer je nekaj mesecev pozneje neposredno čez prvotno podobo naslikal tihožitje. Strokovnjake je med drugim zmedla primerjava z drugimi ohranjenimi van Goghovimi cvetličnimi tihožitji, ki so manjšega formata. Zdaj je jasno, da je velikost platna izbral na podlagi prvotne slike. Zaradi velikosti platna je verjetno tudi celotno mizo neznačilno prekril s cvetjem, kar je tako kot bujnost šopka pri strokovnjakih porajala dvom o avtorstvu.