Govor je namreč o izboru del sodobnih slovenskih avtorjev, ki se na posreden ali neposreden način ukvarjajo s temo groteske. Na ogled so v UGM Studiu v Mariboru, in sicer na razstavi z naslovom Groteska našega časa, katere kustosinja je Taja Toplak.

Namerno kršenje klasičnih zakonov
Beseda groteska je izpeljanka iz italijanske besede grotta, ki pomeni jamo in je prvotno označevala stenske poslikave starorimskih palač, ki so jih odkrili in tako imenovali šele v 15. stoletju.

Temeljne značilnosti groteske so mešanje heterogenih elementov na podlagi svobodne domišljije, spajanje med seboj nezdružljivih stvari, oddaljevanje od zakonitosti nam znanega splošno sprejetega vsakdanjega sveta oziroma pogleda na svet, kršenje klasičnih zakonov prostora in časa, namerno odstopanje od mimetičnega modela z vizualnim pretiravanjem določenih fizičnih potez in značajskih lastnosti.

"S hibridnimi bitji, distorzijami velikosti in simetrij, prepletajočimi se viticami in bogatim ornamentom groteske ustvarjajo lasten fantastični svet, ki je neke vrste napad na racionalizem sveta in njegovo logiko," še dodaja kustosinja.

"Groteskno nas zmoti in impresionira, ker v nas spodbudi misli, občutja in ideje, da obstaja drugačen svet ter da je naša sedanjost samo ena izmed mnogih. Ta občutja pod vprašaj postavijo splošno sprejete vrednote in teorije delno zato, ker grotesknih elementov ne napravijo smiselnih, in delno zato, ker v nas spodbudijo mitična občutja, da ti elementi nekaj skrivajo," je nadalje pojasnila Toplakova.

Groteska je za večino sodobnih teoretikov izraz popolne odtujenosti človeka v svetu, izraz neznosne teže individualnih in družbenih problemov, ki se nam v nekih trenutkih zdijo nerešljivi, ali celo razkroj in propad sveta, v katerem živimo.

Razstavo Groteska našega časa bodo v UGM Studiu odprli drevi ob 19. uri, na ogled bo do 20. maja.