V graškem muzeju Kunsthaus bodo 5. junija odprli razstavo Škarje - Kamen - Papir (s podnaslovom Pop glasba kot predmet upodabljajoče umetnosti). Razstava je del širšega projekta Rock me, Joanneum!, ki skuša predstaviti zgodovinske in aktualne tokove rock in pop gibanja.

Pop glasba je od nekdaj (vsaj v primerjavi z upodabljajočo) veljala za nižjo, "ljudsko" obliko umetnosti - a to se je v zadnjih petdesetih letih korenito spremenilo. Popglasba je bila v svojem izvoru hibrid, rojen iz sožitja zvoka in slike, ki je značilno tako za televizijo kot za glasbene revije in naslovnice plošč. Bolj kot na abstraktne glasbene vrednote se navezuje na ljudi.

Umetnost, ki temelji na pop glasbi, so v šestdesetih začeli Andy Warhol, Ian Hamilton, Peter Blake, David Lamelas in Dan Graham, sledilo pa jim je še ogromno drugih. Od tedaj število tovrstnih umetniških stvaritev le narašča: prelomnice razvoja umetnosti so pogosto potekale celo paralelno s prelomnicami v razvoju pop glasbe. Primer: vrnitev k "preprostosti" slikarstva v začetku osemdesetih je vzporedno struji punk rocka, druga skrajnost je techno, ki se nekako ujema s kolaborativno, na projekte osredotočeno umetnostjo devetdesetih. Skratka, umetniki s tesnimi vezmi s popularno glasbo oziroma njenimi podžanri že dolgo niso več izjema, ampak pravilo.

Na razstavi bodo svoja dela predstavili Saadane Afif, Cory Arcangel, Sam Durant, Kim Gordon, Renee Green, Stefan Hablützel, Mike Kelley, Jutta Koether, Klara Liden, Lucy McKenzie, Dave Muller, Albert Oehlen, Katrin Plavcak, Mathias Poledna, Uwe Schinn, Nico Vascellari in še kdo.

A. J.