Gre za zbirko umetnih obrti ter industrijskega in unikatnega oblikovanja od 14. stoletja do danes, ki se v muzej z darili in odkupi stekajo že od ustanovitve leta 1821. Razstavljeni bodo še zbirka igrač ter dva zaokrožena segmenta iz športne zbirke.

Katero ime je v 120 letih po vašem mnenju najbolj zaznamovalo stavbo Narodnega muzeja Slovenije?
Nedvomno je to ime prav Narodni muzej. Leta 1921 so Deželni muzej za Kranjsko – Rudolfinum, najstarejši na slovenskem ozemlju delujoči muzej, namreč preimenovali s tem imenom, čeprav se je sicer neformalno v dokumentih pojavljal že kmalu po ustanovitvi muzeja leta 1821 (tedaj Kranjskega stanovskega muzeja). Od leta 1997 je uradni naziv muzeja Narodni muzej Slovenije.

Katere so bile glavne prelomnice v času od začetka delovanja muzeja?
Oblasti na Kranjskem so se 60 let po ustanovitvi muzeja (1821) lotile projekta zidave prve namenske muzejske stavbe (1881–1888), v kateri so se namenili varovati vse vrste narodne dediščine (naravoslovne, arheološke, umetnoobrtne, etnografske, likovne, arhivske). Zato je današnja stavba Narodnega muzeja Slovenije neke vrste zibelka številnih nacionalnih kulturnih inštitucij: 1923 se je osamosvojil Slovenski etnografski muzej, leta 1933 je muzej odstopil velik del slikarske in kiparske zbirke novo osnovani Narodni galeriji, 1944 se je osamosvojil Prirodoslovni muzej Slovenije, leta 1945 pa je ves starejši fond arhivalij prevzel Osrednji državni arhiv Slovenije.

Kljub osamosvojitvi dveh muzejev so Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije dolga desetletja sobivali v vedno tesnejši historični muzejski stavbi. Po izselitvi Slovenskega etnografskega muzeja v nove stavbe muzejske četrti na Metelkovi sta v stavbi ostali dve nacionalni muzejski instituciji, katerih razvoj je zato dodobra ohromljen. Čeprav so projekti za novogradnjo Prirodoslovnega muzeja Slovenije izdelani, se začetek gradnje stalno odmika v negotovo prihodnost. Zato tudi ni mogoče začeti prenove dotrajane stavbe Narodnega muzeja Slovenije, Slovenija pa ostaja edina evropska država, v katere prestolnici se ni mogoče v osrednjem nacionalnem muzeju seznaniti z zgodovinskim razvojem celotnega ozemlja, ki ga danes obsega Republika Slovenija.

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Narodnemu muzeju Slovenije uspelo z izpodkopom notranjega atrija pridobiti prostore za nujno potrebne depoje predvsem arheološkega gradiva, ki so ustrezali takratnim svetovnim standardom. Nekaj pozneje je z gradnjo strehe nad atrijem pridobil največji razstavni prostor v svoji matični stavbi; obenem so bili na podstrešju urejeni delovni prostori za skoraj vse sodelavce obeh muzejev.

V zadnjem desetletju nam je uspelo v okviru stare muzejske stavbe usposobiti nove prostore za sodobno delovanje muzejske knjižnice, ki je pridobila tudi status javne specialne knjižnice. V tem času smo vse rimske kamnite spomenike kot posebej dragocene primarne vire o življenju na tem prostoru v času Rima umestili v obnovljene muzejske pritlične hodnike in v stekleni paviljon na muzejskem vrtu ter tako uredili enega lepših evropskih lapidarijev. Dokumenti v kamnu s spremljevalnimi panoji zdaj pripovedujejo svojo zgodbo, celota pa kaže skrb nacionalnega muzeja tudi za tovrstno dediščino.

Že v sredini devetdesetih let 20. stoletja je bila Narodnemu muzeju Slovenije dodeljena ena izmed stavb vojašničnega kompleksa na Metelkovi, ki jo je povsem obnovljeno prevzel letošnjo pomlad. V tej stavbi je dobilo sodobno in vsem standardom ustrezajoč prostor več deset tisoč predmetov predvsem umetnoobrtne kulturne dediščine.

Kako v Narodnem muzeju zaznamujete visoko obletnico?
2. decembra je Narodni muzej Slovenije praznoval 120-letnico odprtja prve namensko zidane muzejske stavbe na Slovenskem, 15. decembra pa zaznamuje tudi 187-letnico svoje ustanovitve. Danes pa ob obeh častitljivih obletnicah Narodni muzej Slovenije uradno odpira in javnosti predstavlja vse prostore nove muzejske stavbe na Metelkovi. V stavbi, kjer je že od marca odprta priložnostna razstava o Primožu Trubarju, so strokovni sodelavci muzeja v dveh nadstropjih zasnovali študijske zbirke uporabne umetnosti, kjer si bo mogoče ogledati vso raznolikost slogov in raznovrstnost predmetov, ki so od 14. stoletja do danes spremljali vsakdan prebivalcev na tem ozemlju.

Alenka Klun
alenka.klun@rtvslo.si

V fotogaleriji spodaj si oglejte še nekaj utrinkov iz študijske zbirke uporabne umetnosti: