V Gaberščikovi fotografiji igrajo pomembno vlogo predmeti, vstavljeni v prostore, določene oblike in odnose, kjer delujejo kot nekakšne fotografirane inšatalcije. Izbor fotografij, ki so nastajale zadnjih deset let, je pripravil kustos Sarival Sosič, na ogled pa bodo v Mestni galeriji Ljubljana od 17.marca pa vse do 13. aprila. Odprtje je z uvodnim govorom pospremil Aleksander Bassin.

Gaberščik s svojimi posnetki ponuja lasten intimni svet, v katerega se spušča kot ustvarjalec, fotografirani predmeti pa so osvetljeni na premišljeno precizen način, kar jim prida neko posebno notranjo svetlobo. Prav svetloba je pomembna za Gaberščikovo fotografijo; ponavadi v ateljeju uporablja en svetlobi vir, ki je postavljen tako, da predmeti dobijo odsev. Po drugi strani pa fotografije, ki jih je Gaberščik posnel v zunanjem svetu, odlikuje nekakšna neostrina, ki poudarja skrivnostnost in globino fotografiranega motiva.

Tehnike preteklosti
Precizni naslovi fotografij nakazujejo povezavo s preteklostjo in fotografijo iz 20-ih in 30-ih let 20. stoletja, predvsem pa gre za povedne naslove z zgodbo. Vsaka fotografija je Gaberščikovo ročno delo, ki je v zadnjem času zaznamovano z eksperimentom. Uporabljal je papir, ki ga izdelujejo že sto let in ne potrebuje razvijanja, ampak se ga eksponira na soncu. Nanj ni mogoče povečevati, kar pomeni, da se s formatom negativa definirana tudi velikost pozitiva. Mogoče ga je tonirati s selenom, rezultat procesa pa so različni rdečkasti odtenki fotografije.