Tri izmed desetih plošč, ki jih je slavni kipar Lorenzo Ghiberti med letoma 1425 in 1452 izdelal za zahodna vrata florentinskega baptisterija, bodo ameriško turnejo začele 28. aprila 2007 v High Museum of Art v Atlanti. Restavratorji so poltretje desetletje odstranjevali tako poškodbe, ki jih je v več kot šestih stoletjih plitkim reliefom prizadejalo onesnaženo ozračje, kot poškodbe, ki so nastale med poplavo leta 1966.

Utelešenje renesančne umetnosti
Na vratih baptisterija so razvrščeni prizori iz Stare zaveze, v Atlanti pa bodo na ogled postavili plošče s stvarjenjem Adama in Eve, prizor z Jakobom in Ezavom ter prizor z Davidom in Goljatom. Pomen Ghibertijevih reliefov v razvoju likovne umetnosti, ki je ravno v tistem času zapuščala srednjeveško miselnost in odsevala nastop humanizma, je kustos razstave Gary Radke pojasnil z besedami, da je Ghiberti v njih utelesil renesančni princip, ki je v središče postavljal človeka in resnično naravo, in ne več Boga ter onostranstva.

Vrata v paradiž nove umetnosti
Ghiberti na svojih vratih tako prekinja s srednjeveško tradicijo postavljanja protagonistov pred prazno ozadje in jih postavlja v prepričljiveje upodobljeno okolje. Ob umeščanju figur v okolje, ki ga predstavljajo drevesa, gore, preproste koče in z obzidjem obdana mesta ter nazadnje skupine figur v ozadju, je mojster upošteval že perspektivo. Oddaljene figure je tako komaj nakazal, medtem ko je tiste v ospredju poudaril in jih upodobil bolj izstopajoče.
Sam Michelangelo je o Ghibertijevih vratih nekoč zapisal, da zaradi svoje lepote resnično pomenijo vrata v paradiž.

Od Atlante do New Yorka
V zameno za tri plošče je muzej v Atlanti prispeval denar za restavriranje zgodnjerenesančnega srebrnega oltarja iz florentinskega baptisterija. Po zaprtju razstave v Atlanti bodo tri plošče skupaj s štirimi figurami z vratnega okvirja na ogled še v Chicagu in New Yorku, nato pa se bodo vrnile domov, kjer si jih bo mogoče ogledati v muzeju florentinske stolnice. Vzhodna vrata baptisterija, ki skupaj s katedralo Santa Maria del fiore in s campanillom že od srednjega veka predstavljajo cerkveno središče Firenc, od leta 1990 krasijo kopije.