Rafaelova Devica z liščkom je trdoživa. 107 centimetrov visoka in 77 centimetrov široka slika, ki prikazuje Devico Marijo v družbi dveh otrok, ki gladita majhnega ptička, je preživela vse od hiše, ki se je v 16. stoletju zrušila nanjo, pa do potrpežljivega zoba časa in katastrofalnih "intervencij" nesposobnih restavratorjev v preteklosti.

Prenagljenost bi bila lahko usodna
Po zadnji mukotrpni restavraciji je uspeh presenetil menda celo strokovnjake: stoletja umazanije in poškodb so izbrisana, na lica Device se je vrnil rožnat sij, toskanska pokrajina v ozadju pa kar kipi od pomladne svežine. "Ta pacientka nam je povzročila največ skrbi in neprespanih noči," se je pošalil Marco Ciatti, vodja oddelka za slikarstvu na enem najbolj priznanih italijanskih laboratorijev za restavratorstvo, Opificio Delle Pietre Dure v Firencah. "Prvi dve leti smo sliko samo preučevali in se skušali odločiti, ali naj jo sploh skušamo restavrirati ali pa je preveč poškodovana od prejšnjih tovrstnih poskusov, da bi to sploh zdržala."

Rentgeni, infrardeča fotografija, laserji, mikroskopi in ljudje v laboratorijskih plaščih ter rokavicah iz lateksa - Opificio Delle Pietre Dure je v številnih pogledih zelo podoben operacijski sobi. Razlika je v tem, da celjenje ran tukaj poteka mučno počasi. "V preteklosti smo se raje odločali, da slik, ki so bile tako poškodovane, ne bomo restavrirali, saj je bilo tveganje, da bomo original uničili, preveliko," pravi Ciatti. "Imamo se za zdravnike, ki ne zdravijo samo te ali one bolezni, ampak "bolnika" kot celoto."

Vsaka podrobnost skriva zgodbo
Rafael Santi (1483-1520) je olje na lesu Madonna del Cardellino, kot je znana v domovini, naslikal okoli leta 1506 in jo poklonil v dar Lorenzu Nasiju, premožnemu trgovcu z volno. Otroka na sliki simbolizirata mladega Jezusa in Janeza Krstnika. Lišček je simbol pasijona, ki čaka Kristusa, saj se ptiček po navadi zadržuje med trnjem.

Čudež, da se je sploh kaj ohranilo
Ko se je Nasijeva hiša leta 1547 sesedla, se je slika raztreščila na 17 delov. Rafaelov sodobnik in prvi restavrator slike ni preveč kompliciral: nazaj skupaj jo je zbil z žeblji, potem pa razpoke prekril z novo plastjo barve. Pozneje je slika prešla v last mogočne dinastije Medičejcev, ki je skozi leta zadolžila več obrtnikov, da bi prekrili še vedno opazne brazde.

Zadnjih deset let je na čelu ekipe petdesetih strokovnjakov za restavracijo 52-letna Patrizia Riitano. "Nisem slikarka, ampak prepričana sem, da to sliko poznam bolje, kot jo je Rafael. On jo je morda naslikal, jaz pa vanjo že deset let strmim skozi mikroskop." Njena glavna naloga je bila odstraniti čim več poznejših nanosov barve in se dokopati do premaza z lakom, s katerim je Rafael zaščitil svojo umetnino. Velike žeblje, ki les držijo skupaj, je sklenila pustiti notri, manjše pa odstraniti.

"Izgubljena hči"
Ta mesec bodo sliko predstavili v palači Medici v Firencah, potem pa bo stalno domovanje našla v sloviti galeriji Uffizi, kjer bodo njen prihod pozdravili kot "vrnitev izgubljene hčerke", kot se je izrazil direktor galerije Antonio Natali.

Ana Jurc
ana.jurc@rtvslo.si