Prvi dogodek festivala je bilo odprtje razstave v avli Gorenjskega glasa, vrhunec pa je napovedan za 7. oktober. Do takrat bodo po mestu postopoma odpirali razstave, ki bodo v številne kranjske galerije na ogled postavljale več kot 500 del 130 umetnikov iz 12 držav. Letošnji festival bo zasedel 15 prizorišč, kjer bodo obiskovalci lahko spoznavali pestrost nagovorov in interpretacij, ki nastajajo v dvodimenzionalni tehniki kolaža in v tehniki asemblaža, v kateri umetniki dodajajo tridimenzionalne predmete.

"Festival je zelo pester in kakovosten, saj smo se pri izboru umetnikov oprli na stroko, umetnostne zgodovinarje in kritike. Več razstavljavcev je sodelovalo tudi na različnih prireditvah svetovnega formata. Sodelujemo pa tudi z več umetniškimi društvi in muzeji," pravi pobudnik in glavni organizator festivala Klavdij Tutta.

V galeriji Mestne občine Kranj bo v četrtek opoldne na razstavi o kolažu na Gorenjskem soočenje kranjskih in škofjeloških likovnih umetnikov, zvečer pa bo sledilo odprtje razstave več slovenskih in avstrijskih umetnikov. Podelili bodo tudi letošnjo nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), ki jo prejme Stane Jagodič za življenjsko delo na področju asemblaža.
Kolaž v srednji Evropi
V sodelovanju z Gorenjskim muzejem bodo odprli razstavo kolaža v srednji Evropi, na kateri se bodo predstavili tudi umetniki iz Italije, Hrvaške, Madžarske, BiH-a, Nemčije, Poljske, Srbije, Španije, Francije in Japonske.
Intelektualna elita, ki živi na robu eksistenčnega minimuma
Po besedah Tutte so kljub nizkemu proračunu k projektu pristopili z maksimalno vestnostjo in profesionalnim odnosom. Organizatorjem, ki so za festival imeli na voljo komaj 7.000 evrov, največ preglavic povzročata logistika in prevoz del, pri čemer pa jim pomagajo številni ljubitelji umetnosti. V prihodnje Tutta vendarle upa, da bo festival, ki želi postati tradicionalen, deležen več pomoči občine in države.
"Veliko nas je samostojnih kulturnih delavcev, ki se borimo, država pa nam je obrnila hrbet," je kritičen. Podobno je opozorila tudi Olga Butinar Čeh iz ZDSLU-ja, ki združuje 700 profesionalnih umetnikov: "Naši likovni umetniki so večinoma slovenska intelektualna elita, živijo pa na robu eksistenčnega minimuma, kar je zelo narobe."
Država ne sme pozabiti na umetnike, kreativne ljudi, polnih idej, je spomnila. "V večini razvitega sveta se njihovega pomena zavedajo in podpirajo njihovo delovanje, pri nas pa postajamo vedno bolj žrtve neke nerazvite družbe," poudarja in poziva k spremembi odnosa ter spoznanju, da je umetnost tisto, kar nas loči od živalskega sveta.
Umetniki slabo zapisani pri ministrstvu za finance
Po njenih besedah se stvari izboljšujejo na področju sodelovanja med umetniki in njihovim odpiranjem navzven, odnos do likovne vizualne umetnosti pa je v Sloveniji katastrofalen, pravi. Dodala je, da se ministrstvo za kulturo sicer poskuša približati, vendar sredstva deli ministrstvo za finance, kjer pa so umetniki, kot pravi Butinar Čehova, slabo zapisani.