Srednjeveška umetnost poljskih dežel je malo znana, čeprav velja zbirka gotske umetnosti narodnega muzeja v Varšavi za eno najbolj dragocenih v Evropi. Foto: Belvedere
Srednjeveška umetnost poljskih dežel je malo znana, čeprav velja zbirka gotske umetnosti narodnega muzeja v Varšavi za eno najbolj dragocenih v Evropi. Foto: Belvedere
Razpelo Crucifixus dolorosus (1350/1360, Vroclav)
Razpelo Crucifixus dolorosus je eden najboljših primerov vpliva religioznega misticizma na poljsko gotsko umetnost. Foto: Belvedere

Razstava z naslovom Mojstrovine srednjeveške umetnosti iz narodnega muzeja v Varšavi je dragocena obogatitev poletne muzejske ponudbe na Dunaju, saj je gotska umetnost Poljske malo znana. Po krivici. Poznavalci namreč zbirko varšavskega muzeja označujejo za eno najdragocenejših zbirk srednjeveške umetnosti v Evropi. Postavitev obsega krilne oltarje, skulpture in slike, ki so med 12. in zgodnjim 16. stoletjem nastajali v Vroclavu, Krakovu, Gdansku ter v regijah Pomorjansko in Šlezija.



Odraz poljskega praznoverja in misticizma
Pri obravnavi poljske gotike je treba izpostaviti predvsem tri razvojne stopnje, ki jih ilustrirajo tudi eksponati v Belvederu. Najprej velja omeniti ekspresivne upodobitve pasjona iz 14. stoletja, sledi tako imenovani lepi stil okoli leta 1400 ter razcvet poljske gotike okoli leta 1520. Dela iz vseh obdobij pa so priče izredni posebni obliki pobožnosti, ki je bila zančilna za poljske dežele. Te so bile v srednjem veku prizorišče razmaha religioznega misticizma, ki se je pokazal tudi v umetnosti. Kot omenjajo v časopisu Wiener Zeitung, je na slikah nenavadno veliko solz in krvi, posebna 'inovacija' pa je tudi podoba Jezusa pri počitku ali zeli revnega Jezusa, ki je v drugih deželah v tem obdobju ni tako pogosto najti.

Eden od vrhuncev razstave je zagotovo razpelo Crucifixus dolorosus, ki so ga v Vroclavu izdelali okoli leta 1350. Leseno razpelo vsakega obiskovalca 'zadane' z izrazito nenaravnim prikazom trpljenja. Pomemben eksponat je tudi Sveta Katarina Aleksandrijska (1400, Šlezija), ki velja za enega od dveh najboljših primerkov že prej omenjenega lepega sloga. Omeniti velja vsaj še diptih družine Winterfeld (1430/1435, Gdansk).