Avtor razstave in kustos Dolenjskega muzeja Matej Rifelj je v razstavnem katalogu zapisal, da bodo predstavili gradnjo njenih postojank, številna prizadevanja za ohranitev njene tajnosti, težave z oskrbo, izzive, inovativne improvizacije pri zdravljenju ranjencev in bolnikov ter bolnišnični vsakdan.

Izpostavili bodo prve tri postojanke: prvi dve zato, ker sta ohranjeni, tretjo pa, ker je v njej delovala porodnišnica, kar je bil edinstven primer v odporniškem gibanju druge svetovne vojne.

Trudili so se predstaviti tudi zavezniško pomoč in čim bolj nazorno prikazati zdajšnje stanje te kulturne dediščine, hkrati pa poudariti pomen dogodkov in plemenitih dejanj, povezanih s partizanskimi bolnicami.

Z razstavo bodo vnovič opozorili tudi na ohranjeni bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik, ki sta spomenika državnega pomena in za kateri muzejsko službo opravlja Dolenjski muzej. Postavitev bodo uradno odprli danes ob 18.00.

Bolnica ali bolnišnica?
Rifelj je pojasnil, da uporaba oznake bolnice, in ne bolnišnice, ni naključna ali slovnična napaka, temveč gre za naziv, ki so ga uporabljali partizani oziroma v obdobju druge svetovne vojne.

Opozoril je še, da je Kočevski rog, čeprav je bil s svojimi bolnicami osrednja in najpomembnejša točka partizanskega zdravstva, v tem pogledu danes vse premalo poznan.

To pa je tudi razlog, da želijo z omenjeno razstavo poudariti, da je partizansko zdravstvo v Kočevskem rogu predstavljalo vrh organizirane skrbi za ranjence med evropskimi odporniškimi gibanji druge svetovne vojne. "Nekateri celo trdijo, da je bila Slovenska centralna vojnopartizanska bolnica v Kočevskem rogu nasploh ena najbolje organiziranih bolnic v zgodovini vojne sanitete," je še zapisal Rifelj.