V Narodnem muzeju Slovenije (na muzejski ploščadi Metelkova) bodo danes odprli razstavo Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu, ki bo predstavila zapuščino slovenskih raziskovalcev Afrike, ki so se v 19. stoletju postavljali ob bok drugim svetovno znanim egiptologom. Na ogled bodo predmeti Antona Lavrina, Ignacija Knobleharja in Jožefa Švegla.

Tokratna razstava bo na ogled postavila enotno zbirko z eksponati, ki so bili do zdaj v več muzejih, v glavnem pa v njihovem muzeju in Etnografskem muzeju Slovenije (SEM).

Muzejsko postavitev oziroma scenografijo njene celostne podobe so navdihnile podobe iz knjige Jakoba Šašla, v kateri je opisal svoje spomine na Afriko. Knjigo so danes dopoldne iz mestnega muzeja v Karlovcu (Gradski muzej Karlovac) prepeljali v Ljubljano in jo postavili v razstavno vitrino Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi.

Darila uglednih Slovencev
Razstava bo na ogled postavila predmete, ki so v muzeje večinoma prišli kot darovi premožnih domoljubov iz časa prvih raziskovanj Afrike. Med darovalci še posebej izstopajo trije Kranjci iz 19. stoletja, ki so po svoji službeni dolžnosti živeli v Egiptu oziroma južneje v Afriki: avstrijski generalni konzul Anton Lavrin, doma iz Vipave, misijonar Ignacij Knoblehar iz Škocjana na Dolenjskem in diplomat Jožef Švegel, doma iz Zgornjih Gorij pri Bledu.

Vsi trije so v svojem življenju dosegli visoke položaje, ob tem pa niso pozabili na domovino oziroma Ljubljano in takratni deželni muzej. Tja so iz Egipta in Sudana pošiljali različne predmete. To so bili eni prvih predmetov v Evropi z območja Južnega Sudana, je povedal Tomislav Kajfež iz Narodnega muzeja Slovenije, ki je razstavo pripravil skupaj z Markom Frelihom in Miranom Pflaumom.

Če še niste videli edine mumije pri nas ...
Med osrednjimi eksponati razstave sta dve mumiji - človeška mumija Amonovega svečenika A-keswy-te, ki je edina egipčanska mumija v Sloveniji, in živalska - mumija ptice svetega ibisa. Mumijo svečenika je skupaj z nagačenim krokodilom deželnemu muzeju poklonil Lavrin. Mumija je danes postavljena v vitrino, v kateri so zagotovljeni posebni pogoji, da ne bi razpadla, je pojasnil Pflaum.

Hieroglife na krsti je že leta 1866 prevedel Albert Kosmač, prvi slovenski orientalist, iz njih pa je razvidno, da je bil mumificirani Isahta svečenik v Amonovem templju v Karnaku, živel pa je v nemirnem poznem obdobju v času 25. ali 26. dinastije (7.-6. stol. pr. Kr.). Krsta in mumija sta bili v letih 2000-2002 temeljito konservirani in restavrirani.

Ekspedicija po Belem Nilu
Frelih je opozoril na etnološko zbirko velikega poznavalca Nila Knobleharja, ki je kot prvi Evropejec priplul najjužneje ob Belem Nilu, s svojimi raziskavami in objavami v evropskem časopisju pa je spodbudil tudi angleške odprave, ki so pozneje rešile vprašanje izvira Nila.

Za najmlajše še eno odprtje
Nocojšnje odprtje razstave je namenjeno odraslemu občinstvu, za otroke oziroma družine pa pripravljajo posebno odprtje v soboto. Takrat bodo med drugim predstavili tudi knjižico iz zbirke Živa iz muzeja z naslovom Živa in skrivnost mumije, ki jo je ob pomoči kustosov iz muzejev pripravil Žiga X. Gombač.