Ob stoletnici odkritja Willendorfske Venere so v dunajskem Naravoslovno-zgodovinskem muzeju pripravili razstavo Willendorfska Venera - uganka umetnosti kamene dobe, ki v svoje središče postavlja odkriti kipec, njemu ob bok pa postavlja še nekatere druge Venerine figure, odkrite v Evropi. Prva razstava, ki na istem mestu omogoča ogled večine originalov pomembnejših Venerinih figur, bo na ogled do 1. februarja 2009.

Drugi del razstave je namenjen predstavitvi kamene dobe, lovcev in nabiralcev, njihovega odnosa do življenja in smrti, delov oblačil in grobov, na ogled so tudi plastične rekonstrukcije živali. Tretji del razstave pa predstavlja jamske poslikave.

Willendorfska Venera je bila odkrita 7. avgusta 1908 v avstrijskem mestu Wachau. Kipec iz apnenca je bil 25 tisočletij zakopan le 25 centimetrov pod površje zemlje, a so ga takoj po odkritju prenesli v dunajski Naravoslovno-zgodovinski muzej, kjer so ga shranili v trezor, razstavili pa le kopijo.

Šele leta 1998 so original pokazali na razstavi "4 milijoni let človeka" v gradu Schönbrunn, nato pa so ga vrnili v muzej in ga razstavili v posebno zavarovani vitrini.

Nespodobna Venera
Vendar pa Willendorfska Venera, čeprav je najbolj znana, ni prvi odkriti tovrsten kipec. Prvo žensko figuro je okoli leta 1864 odkril markiz de Vibraye v Franciji. Vibraye je tudi kriv za (zdaj že) vsesplošno poimenovanje malih kipcev, po vsej verjetnosti namenjenih čaščenju plodnosti: svoje odkritje je namreč poimenoval Vénus impudique (Predrzna Venera), kot popolno nasprotje "spodobnih" vener iz helenističnega obdobja.

Večina odkritih Vener izhaja iz stare kamene dobe, našli pa so jih vse od zahodne Evrope pa do Sibirije. Narejene so iz mehkejših kamenin, kosti in slonovine.

Z velikimi trebuhi in brez nog in rok
Za večino Vener se zdi, da sledijo določenim umetniškim vzorcem ob oblikovanju linij in stilizaciji telesa. Pogosto so, sicer mali kipci, grobo oblikovani v podolgovato figuro z dvema zašiljenima koncema na vrhu (kar naj bi predstavljalo glavo) in spodaj (kar naj bi bile noge), srednji del pa je odebeljen (predstavlja trebuh in boke).

Predvsem so "prakiparji" pretiravali pri nekaterih delih ženske anatomije, kot so trebuh, zadnjica, boki, prsi, bedra in ženska spolovila. V nasprotju s pretirano poudarjenimi deli telesa pa rok in nog sploh ni ali pa so le bledo nakazane. Strokovnjaki si sicer še niso popolnoma na jasnem, zakaj so bili kipci rabljeni, vendar pa se zdi še najbolj verjetno, da so kipci simbolizirali plodnost (pri čemer je mišljena tudi plodnost rastja) in z njo povezano bogastvo.

Slovenska prva dama
Med Venere pa sodi tudi nedavno odkrita najstarejša plastika na Slovenskem, ki so jo arheologi odkrili pri izkopavanjih na trasi nastajajoče pomurske avtoceste v prejšnjih letih. Gre za votivno podobo, ki naj bi bila stara najmanj 5.500 let, decembra lani pa so jo razstavili v Cankarjevem domu.

L. Š.