Gre za monografijo, v kateri so med drugim s celostranskimi reprodukcijami nanizana vsa razstavljena dela, dokumentarni katalog s skoraj 370 evidentiranimi deli, šestimi skicirkami in številnimi pripravljalnimi fotografijami.

Umestitev Kobilce v evropski kontekst
V publikaciji sta podrobneje razdelana življenjepis ter sarajevsko in berlinsko obdobje slikarkinega ustvarjanja, celovito je predstavljena tako kot umetnica in kot oseba. Osrednje besedilo, ki ga je napisal soavtor razstave Jure Mikuž, pa Kobilco umešča v evropski kontekst. "Tako kakovostnega kataloga v Narodni galeriji še ni bilo," je na današnji predstavitvi navedla direktorica Narodne galerije Barbara Jaki in poudarila, da so z njim pokrili kar nekaj belih lis in da predstavlja neizčrpen vir za nadaljnji študij življenja in dela te slikarke.

Na tej veliki retrospektivni razstavi je na ogled 147 del, pri čemer je od tega 124 del Ivane Kobilce – med njimi kar 97 iz zasebnih zbirk –, druga pa so dela njenih sodobnikov. Do izdaje kataloga so po navedbah Jakijeve evidentirali natanko 400 del, za katera so prepričani, da so dela Ivane Kobilce. To je pomemben dosežek, saj je bilo do zdaj znanih okoli 200 njenih del. Nekatera dela so dokumentirali še po koncu redakcije.

Popravek napačnih življenjepisnih podatkov
Razkritje novih umetnin, ki jih do zdaj niso poznali ali so bile del spomina le po zaslugi črno-belih reprodukcij, zdaj spremlja tudi seznam razstav, literature o slikarki, ovrgli pa so nekatere starejše trditve in popravili napačne življenjepisne podatke. Priprave na obsežno postavitev so po pregledu številnih dokumentov, po večini zasebnih pisem, namreč prinesle vrsto novih spoznanj o tej pomembni slovenski slikarki, ki je večino časa živela in ustvarjala v evropskih prestolnicah. Na umetninah in okvirjih pa so izvedli tudi potrebne konservatorsko-restavratorske posege.

Celoten projekt je od Mateje Krapež prevzela Alenka Simončič, ki je skupaj z Natašo Ciber in Sandro Bratuša uredila dokumentarni del kataloga, zbrale so podatke o umetninah, razstavah in literaturi, se poglobile v skoraj 600 dokumentov in iz njih izluščile, kaj je pomembno za slikarkino kariero. Restavriranje pa je vodila Simona Škorja, pri čemer so se, kot je povedala, ukvarjali predvsem z estetsko podobo umetnin, kot je odstranjevanje umazanije.

12 tisoč obiskovalcev od konca junija
Berlinskemu obdobju Ivane Kobilce (1906–1914) se je posvetil Michel Mohor. Iz zasebnih pisem domačim po njegovih besedah izvemo, da je v Berlin iz bolj umirjenega Sarajeva odšla z željo po novih začetkih. Nastanila se je pri premožni in dobrodušni družini Schnock, kjer je imela na razpolago lep atelje. Se je pa v Berlinu spopadala z več izzivi. "Umetniška scena je bila izjemno tekmovalna, Ivana Kobilca je bila vpeta v krog ljudi, ki so umetnost sicer cenili, a zanjo niso želeli plačati toliko, kot bi si zaslužila, ob tem je imela precejšnje težave z zdravjem," je pojasnil Mohor.

Retrospektivna razstava je na ogled še do 10. februarja, od konca junija do nedelje, 16. septembra, pa si jo je ogledalo 12.442 obiskovalcev. Kot zanimivost lahko navedemo še, da so monografijo predstavili v zlati dvorani Narodne galerije, katere strop bi morala poslikati prav Kobilca.