Razstava se posveča denarni zgodovini slovenskega prostora od 8. stoletja pred našim štetjem, času preddenarnih oblik trgovanja, kovanju prvega keltskega denarja na slovenskih tleh v 2. stoletju pred našim štetjem pa tudi rimskemu denarju, ki je v obdobju od 1. do 4. stoletja kot prvi igral vlogo globalne svetovne valute.

Na razstavi se lahko obiskovalci seznanijo z delovanjem številnih kovnic na slovenskem ozemlju med 2. in 13. stoletjem in delovanjem kovnice celjskih grofov, ene najpomembnejših evropskih plemiških družin sredi 15. stoletja v Celju.

Razstava prikazuje še obdobje slovenskega narodnostnega prebujanja leta 1848, ki se je odrazilo tudi v prvih bankovcih s slovenskim besedilom, ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije leta 1944 in delovanje prve svobodne emisijske banke v tedanji okupirani Evropi.

15. januarja po 15 letih slovo od tolarja
Poseben poudarek pa razstava namenja slovenski denarni samostojnosti zadnjih 15 let in tolarju, od katerega se je Slovenija 15. januarja dokončno poslovila. Na razstavi je na ogled več kot 3.000 eksponatov, ki so del slovenske kulturne dediščine. Med drugim so prikazane redne serije tolarskih bankovcev in kovancev, posamezni postopki nastajanja slovenskega denarja, obiskovalci pa si lahko prvič ogledajo tudi rezervne serije tolarskih bankovcev in kovancev, ki bi prišle v obtok ob morebitnih izrednih razmerah na denarnem področju.

Razstavo je v sodelovanju z Banko Slovenije pripravil Narodni muzej Slovenije, njen avtor pa je sodelavec muzeja Andrej Šemrov.